Page 111 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 111
Empirična analiza kvantitativne raziskave
Preglednica 8: Regresijska analiza.
Odvisna spremenljivka: ∆ICGS
1; N = 126 2; N = 116 3; N = 116
Regresijska konstanta 0,491 -190,521 -147,41
∆ICŽP (3,656)*** (-15,01)*** (-22,492)***
∆ICGSEA 0,283 1,821 2,102
∆IAC (1,794)** (9,932)*** (13,647)***
∆turisti
∆ICS 0,678 0,204 0,266
∆ICN (15,685)*** (7,771)*** (8,353)***
∆NEDT -0,025
∆ICTG -0,023 (-9,841)***
D1 (-10,672)***
D2 0,121
∆K2 0,370 (1,655)**
R2 (3,335)*** -0,010
D-W (-2,12)***
F test 111
-0,015
-0,011 0,570 (-1,728)**
(-1,908)** (3,178)*** -2,405
-0,026 (-3,090)***
-1,500 (-4,011)*** -1,464)
(-1,648)** (-3,257)***
-2,573
0,678 (-3,878)*** 1,653
2,130 (4,656)***
66,759 1,767
(-4,755)*** 0,997
1,083 1,521
(3,437)***
4735,52
0,998
1,132
6510,59
Opombe: ∆ – spremenljivka diferencirana prvega reda; ICGS – indeks cen v gostinstvu,
ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, ICGSEA – indeks cen v gostinstvu v evro obmo-
čju, IAC – indeks cen hrane in brezalkoholnih pijač, turisti – prihodi domačih in tujih turistov,
ICS – indeks cen storitev, ICN – indeks cen nafte, NEDT – nominalni efektivni devizni te-
čaj, ICTG – indeks cen tekočih goriv, D1 – slamnata spremenljivka evro ob uvedbi (D1 = 1 za
december 2006 do februar 2007 in 0 za druge mesece), D2 – slamnata spremenljivka evro po
uvedbi (D2 = 1 za od marec 2007 do december 2007 in 0 za druge mesece), K2 – druga kom-
ponenta; D-W – Durbin–Watson statistika; R2 – popravljeni determinacijski koeficient; *, **,
***: 10 %, 5 % in 1 % stopnja značilnosti; – statistike so navedene v oklepajih. Naslovi stolp-
cev: 1 – regresijska analiza ARIMA inšpekcijskih koeficientov, 2 – regresijska analiza ARI-
MA SPSS koeficientov, 3 – regresijska analiza ARIMA letalskih koeficientov.
Povzemimo rezultate regresijske analize. Prva in druga ugotovitev po-
trjujeta hipotezo 1, da so skupni makroekonomski dejavniki in makroeko-
nomski šoki, notranje in zunanje okolje pomembni za cene v gostinstvu.
Hipoteze 2 nismo potrdili, da so cene v gostinstvu močno povezane s pov-
praševanjem po turističnih storitvah ter z apreciacijo domače valute. Hi-
poteza 3 je potrjena s cenami goriva kot vhodnimi stroški, vendar z ne-
Preglednica 8: Regresijska analiza.
Odvisna spremenljivka: ∆ICGS
1; N = 126 2; N = 116 3; N = 116
Regresijska konstanta 0,491 -190,521 -147,41
∆ICŽP (3,656)*** (-15,01)*** (-22,492)***
∆ICGSEA 0,283 1,821 2,102
∆IAC (1,794)** (9,932)*** (13,647)***
∆turisti
∆ICS 0,678 0,204 0,266
∆ICN (15,685)*** (7,771)*** (8,353)***
∆NEDT -0,025
∆ICTG -0,023 (-9,841)***
D1 (-10,672)***
D2 0,121
∆K2 0,370 (1,655)**
R2 (3,335)*** -0,010
D-W (-2,12)***
F test 111
-0,015
-0,011 0,570 (-1,728)**
(-1,908)** (3,178)*** -2,405
-0,026 (-3,090)***
-1,500 (-4,011)*** -1,464)
(-1,648)** (-3,257)***
-2,573
0,678 (-3,878)*** 1,653
2,130 (4,656)***
66,759 1,767
(-4,755)*** 0,997
1,083 1,521
(3,437)***
4735,52
0,998
1,132
6510,59
Opombe: ∆ – spremenljivka diferencirana prvega reda; ICGS – indeks cen v gostinstvu,
ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, ICGSEA – indeks cen v gostinstvu v evro obmo-
čju, IAC – indeks cen hrane in brezalkoholnih pijač, turisti – prihodi domačih in tujih turistov,
ICS – indeks cen storitev, ICN – indeks cen nafte, NEDT – nominalni efektivni devizni te-
čaj, ICTG – indeks cen tekočih goriv, D1 – slamnata spremenljivka evro ob uvedbi (D1 = 1 za
december 2006 do februar 2007 in 0 za druge mesece), D2 – slamnata spremenljivka evro po
uvedbi (D2 = 1 za od marec 2007 do december 2007 in 0 za druge mesece), K2 – druga kom-
ponenta; D-W – Durbin–Watson statistika; R2 – popravljeni determinacijski koeficient; *, **,
***: 10 %, 5 % in 1 % stopnja značilnosti; – statistike so navedene v oklepajih. Naslovi stolp-
cev: 1 – regresijska analiza ARIMA inšpekcijskih koeficientov, 2 – regresijska analiza ARI-
MA SPSS koeficientov, 3 – regresijska analiza ARIMA letalskih koeficientov.
Povzemimo rezultate regresijske analize. Prva in druga ugotovitev po-
trjujeta hipotezo 1, da so skupni makroekonomski dejavniki in makroeko-
nomski šoki, notranje in zunanje okolje pomembni za cene v gostinstvu.
Hipoteze 2 nismo potrdili, da so cene v gostinstvu močno povezane s pov-
praševanjem po turističnih storitvah ter z apreciacijo domače valute. Hi-
poteza 3 je potrjena s cenami goriva kot vhodnimi stroški, vendar z ne-
