Page 166 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 166
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
Kratkoročno dinamiko cen je teže razlagati. Vzorec sicer postavlja ja-
sen prikaz v zvezi s sezonskostjo prve notranje spremenljivke. V primerjavi
z decembrsko ravnjo so cene v gostinstvu višje januarja in od aprila do ok-
tobra ter nižje v februarju, marcu in novembru. Posebno opazen je mesečni
dvig cen v gostinstvu od julija do septembra (več kot 5 % mesečno). Sezon-
skost cen hrane in inflacije je manj očiten. Na osnovi podatkov lahko trdi-
mo, da se cene hrane znižajo v sredini leta – junija in zvišajo na začetku leta
– v januarju. Ocenimo lahko, da se cene hrane junija znižajo za 1 % manj,
kot se januarja zvišajo. Inflacija ima statistično značilen pozitiven trend v
drugi polovici leta, od julija dalje.
Kratkoročnost vpliva zakasnelih notranjih spremenljivk na cene v go-
stinstvu je negativen za spremenljivke IAC, ICTG in turisti. Izrazito po-
zitivna je notranja spremenljivka ICŽP. Ocenjujemo, da je posreden pre-
166 nos splošnih makroekonomskih dejavnikov in makroekonomskih šokov
domačega in zunanjega okolja, dejavnikov domačega in tujega povpraše-
vanja ter dejavnikov ponudbe in povpraševanja na cene v gostinstvu pre-
ko splošne ravni cen v višini 0,429 % na mesec (0,633-0,204). Kratkoroč-
no nam koeficienti IAC, ICTG in prihodi turistov prikažejo neposreden
in negativen vpliv na ICGS. S pregledom matrike od leve proti desni in od
zgoraj navzdol lahko vidimo, da se šoki v gostinstvo prenašajo posredno
preko ICŽP. Na slovensko inflacijo in s tem na majhno odprto gospodar-
stvo (Bakucs, Bojnec in Fertő 2012) pričakovano, statistično značilno in
pozitivno vplivajo zunanji dejavniki. Sklepamo lahko, da gre za vpliv zuna-
njih dejavnikov, kot so: prvič – cene nemenjalnega sektorja, povpraševanja
po storitvah in depreciacija domače valute, kar nam kažejo spremenljivke
ICS, K2 in NEDT, drugič – inflacija v območju evra (ICŽPEA) in tretjič
– stroški plač (IBPG). Neposrednega vpliva spremenljivk prihodi turistov
in ICTG na ICGS skoraj ni, saj sta koeficienta nizka, čeprav statistično vi-
soko značilna. Njuna vrednost je le 0,02 % na mesec. Spremenljivka IAC pa
se v kointegracijski analizi enakomerno znižuje tako v cenah v gostinstvu
kot pri cenah hrane. Sklepamo lahko, da je njen neposreden vpliv na ICGS
le 0,011 % na mesec. Medtem so pogojne spremenljivke D1, D2, ICŽPEA,
ICS in NEDT statistično značilno in pozitivno povezane s cenami v go-
stinstvu. Zaključimo lahko, da poleg statistično značilne posredne poveza-
nosti ICGS z ICŽP na ICGS neposredno vplivata tudi pogojni spremen-
ljivki D1 in D2. Ti dve spremenljivki kažeta povezanost cen v gostinstvu in
uvedbe evra. S temi ugotovitvami lahko zaključimo, da nam kointegracij-
ska analiza in model VEC deloma potrdita hipoteze, vendar z nekaj ome-
jitvami, ki so predhodno zapisane.
Kratkoročno dinamiko cen je teže razlagati. Vzorec sicer postavlja ja-
sen prikaz v zvezi s sezonskostjo prve notranje spremenljivke. V primerjavi
z decembrsko ravnjo so cene v gostinstvu višje januarja in od aprila do ok-
tobra ter nižje v februarju, marcu in novembru. Posebno opazen je mesečni
dvig cen v gostinstvu od julija do septembra (več kot 5 % mesečno). Sezon-
skost cen hrane in inflacije je manj očiten. Na osnovi podatkov lahko trdi-
mo, da se cene hrane znižajo v sredini leta – junija in zvišajo na začetku leta
– v januarju. Ocenimo lahko, da se cene hrane junija znižajo za 1 % manj,
kot se januarja zvišajo. Inflacija ima statistično značilen pozitiven trend v
drugi polovici leta, od julija dalje.
Kratkoročnost vpliva zakasnelih notranjih spremenljivk na cene v go-
stinstvu je negativen za spremenljivke IAC, ICTG in turisti. Izrazito po-
zitivna je notranja spremenljivka ICŽP. Ocenjujemo, da je posreden pre-
166 nos splošnih makroekonomskih dejavnikov in makroekonomskih šokov
domačega in zunanjega okolja, dejavnikov domačega in tujega povpraše-
vanja ter dejavnikov ponudbe in povpraševanja na cene v gostinstvu pre-
ko splošne ravni cen v višini 0,429 % na mesec (0,633-0,204). Kratkoroč-
no nam koeficienti IAC, ICTG in prihodi turistov prikažejo neposreden
in negativen vpliv na ICGS. S pregledom matrike od leve proti desni in od
zgoraj navzdol lahko vidimo, da se šoki v gostinstvo prenašajo posredno
preko ICŽP. Na slovensko inflacijo in s tem na majhno odprto gospodar-
stvo (Bakucs, Bojnec in Fertő 2012) pričakovano, statistično značilno in
pozitivno vplivajo zunanji dejavniki. Sklepamo lahko, da gre za vpliv zuna-
njih dejavnikov, kot so: prvič – cene nemenjalnega sektorja, povpraševanja
po storitvah in depreciacija domače valute, kar nam kažejo spremenljivke
ICS, K2 in NEDT, drugič – inflacija v območju evra (ICŽPEA) in tretjič
– stroški plač (IBPG). Neposrednega vpliva spremenljivk prihodi turistov
in ICTG na ICGS skoraj ni, saj sta koeficienta nizka, čeprav statistično vi-
soko značilna. Njuna vrednost je le 0,02 % na mesec. Spremenljivka IAC pa
se v kointegracijski analizi enakomerno znižuje tako v cenah v gostinstvu
kot pri cenah hrane. Sklepamo lahko, da je njen neposreden vpliv na ICGS
le 0,011 % na mesec. Medtem so pogojne spremenljivke D1, D2, ICŽPEA,
ICS in NEDT statistično značilno in pozitivno povezane s cenami v go-
stinstvu. Zaključimo lahko, da poleg statistično značilne posredne poveza-
nosti ICGS z ICŽP na ICGS neposredno vplivata tudi pogojni spremen-
ljivki D1 in D2. Ti dve spremenljivki kažeta povezanost cen v gostinstvu in
uvedbe evra. S temi ugotovitvami lahko zaključimo, da nam kointegracij-
ska analiza in model VEC deloma potrdita hipoteze, vendar z nekaj ome-
jitvami, ki so predhodno zapisane.
