Page 168 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 168
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
saj nam zadnji model VEC potrdi predhodne modele VEC, postavljene s
hipotezami.
Do podobnih ugotovitev so z empiričnimi raziskavami prišli Bekő in
Boršič (2007), Gričar in Bojnec (2009), Brännäs in Nordström (2001), Irz,
Niemi in Xing (2011), Salman (2011) in Bonham, Gangnes in Zhou (2009).
Irz, Niemi in Xing (2011) pravijo, da cene energije na dolgi rok nimajo sta-
tistično značilnega vpliva na indeks cen. Medtem prikažejo tudi, da stro-
ški plač na dolgi rok statistično značilno vplivajo na cene. Salman (2011)
zaključi, da na turistično povpraševanje vpliva splošna raven cen v drža-
vi. Prav tako deterministični členi nepravih sezonskih spremenljivk stati-
stično značilno vplivajo na povpraševanje v turizmu. Bekő in Boršič (2007)
ugotovita, da upravljanje nizke stopnje nominalnih efektivnih deviznih
tečajev v obdobjih visoke inflacije lahko pomeni odstopanja od paritete
168 kupne moči (PPP). Končna empirična analiza pokaže, da vzroki, za odsto-
panja inflacije od PPP v povečanju vrednosti realnega menjalnega tečaja na
Madžarskem in v Sloveniji izvirajo iz diferenc relativnega dviga produktiv-
nosti in od podražitev zaradi neustrezne konkurence v nemenjalnem sek-
torju. Bonham, Gangnes in Zhou (2009) pravijo, da je dvig cen gostinskih
storitev nočitve mogoče statistično značilno opredeliti le s splošno ravnjo
cen oziroma z inflacijo v ZDA. Gričar in Bojnec (2009; 2016) sta ugotovi-
la, da cene v turizmu izražajo splošno raven cen in ne samo specifičnih de-
javnikov stroškov in povpraševanja na področju gostinstva. Brännäs in No-
rdström (2001) ugotovita, da 10 % povišanje cen gostinskih storitev zniža
čas bivanja gostov v hotelu med tednom za 8 % in ob koncih tedna za 6 %.
Rezultati raziskave, omejitve in implikacija
V raziskavi smo pristopili k opredelitvi dejavnikov cen v turizmu z raz-
ličnimi metodološkimi pristopi. Dosedanje empirične raziskave na časov-
nih vrstah z uporabo metode glavnih komponent (Krušec 2007), regresij-
ske analize (Gričar in Bojnec 2009), ARMA modelov (Bratina 2011; Čepar
2009), kointegracijske analize (Masten 2008; Irz, Niemi in Xing 2011; Saa-
tçioğlu in Korap 2009; Gričar in Bojnec 2013), VAR analize (Bratina 2011;
Juselius in Mladenović 2002) in VECM analize (Irz, Niemi in Xing 2011;
Bakucs, Bojnec in Fertő 2012; Lütkepohl in Krätzig 2004; Juselius 2004;
Bonham, Gangnes in Zhou 2009) postavljajo empirične ugotovitve, zastav-
ljene na različnih ekonomskih problemih, povezanih z inflacijo. Večina
omenjenih raziskav je na ožjem ekonomskem področju cen hrane, cen v tu-
rizmu in dejavnikov ponudbe in povpraševanja v turizmu. Podobno, kot
so ugotovili predhodni avtorji, ugotavljamo v naši analizi, da je za analizo
podatkov, ki se s časom spreminjajo, najbolj učinkovita analiza z metodo
saj nam zadnji model VEC potrdi predhodne modele VEC, postavljene s
hipotezami.
Do podobnih ugotovitev so z empiričnimi raziskavami prišli Bekő in
Boršič (2007), Gričar in Bojnec (2009), Brännäs in Nordström (2001), Irz,
Niemi in Xing (2011), Salman (2011) in Bonham, Gangnes in Zhou (2009).
Irz, Niemi in Xing (2011) pravijo, da cene energije na dolgi rok nimajo sta-
tistično značilnega vpliva na indeks cen. Medtem prikažejo tudi, da stro-
ški plač na dolgi rok statistično značilno vplivajo na cene. Salman (2011)
zaključi, da na turistično povpraševanje vpliva splošna raven cen v drža-
vi. Prav tako deterministični členi nepravih sezonskih spremenljivk stati-
stično značilno vplivajo na povpraševanje v turizmu. Bekő in Boršič (2007)
ugotovita, da upravljanje nizke stopnje nominalnih efektivnih deviznih
tečajev v obdobjih visoke inflacije lahko pomeni odstopanja od paritete
168 kupne moči (PPP). Končna empirična analiza pokaže, da vzroki, za odsto-
panja inflacije od PPP v povečanju vrednosti realnega menjalnega tečaja na
Madžarskem in v Sloveniji izvirajo iz diferenc relativnega dviga produktiv-
nosti in od podražitev zaradi neustrezne konkurence v nemenjalnem sek-
torju. Bonham, Gangnes in Zhou (2009) pravijo, da je dvig cen gostinskih
storitev nočitve mogoče statistično značilno opredeliti le s splošno ravnjo
cen oziroma z inflacijo v ZDA. Gričar in Bojnec (2009; 2016) sta ugotovi-
la, da cene v turizmu izražajo splošno raven cen in ne samo specifičnih de-
javnikov stroškov in povpraševanja na področju gostinstva. Brännäs in No-
rdström (2001) ugotovita, da 10 % povišanje cen gostinskih storitev zniža
čas bivanja gostov v hotelu med tednom za 8 % in ob koncih tedna za 6 %.
Rezultati raziskave, omejitve in implikacija
V raziskavi smo pristopili k opredelitvi dejavnikov cen v turizmu z raz-
ličnimi metodološkimi pristopi. Dosedanje empirične raziskave na časov-
nih vrstah z uporabo metode glavnih komponent (Krušec 2007), regresij-
ske analize (Gričar in Bojnec 2009), ARMA modelov (Bratina 2011; Čepar
2009), kointegracijske analize (Masten 2008; Irz, Niemi in Xing 2011; Saa-
tçioğlu in Korap 2009; Gričar in Bojnec 2013), VAR analize (Bratina 2011;
Juselius in Mladenović 2002) in VECM analize (Irz, Niemi in Xing 2011;
Bakucs, Bojnec in Fertő 2012; Lütkepohl in Krätzig 2004; Juselius 2004;
Bonham, Gangnes in Zhou 2009) postavljajo empirične ugotovitve, zastav-
ljene na različnih ekonomskih problemih, povezanih z inflacijo. Večina
omenjenih raziskav je na ožjem ekonomskem področju cen hrane, cen v tu-
rizmu in dejavnikov ponudbe in povpraševanja v turizmu. Podobno, kot
so ugotovili predhodni avtorji, ugotavljamo v naši analizi, da je za analizo
podatkov, ki se s časom spreminjajo, najbolj učinkovita analiza z metodo
