Page 67 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Metodologija ekonometrične raziskave 67
je stopnja inflacije pomembna pri preoblikovanju spremenljivk iz nominal-
nih vrednosti v realne vrednosti.
Prihodi domačih in tujih turistov v gostinski nastanitveni objekt so
opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v gostinski nastanitveni objekt in se
tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (torej tudi otro-
ci). Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostin-
ski obrati, ki gostom nudijo nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe
razvrščajo tudi v kategorije. Gostinski nastanitveni objekti so razporejeni
v naslednje vrste gostinskih nastanitvenih objektov: hoteli, moteli, penzio-
ni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in dru-
gi domovi ter kampi. Gostinsko dejavnost lahko opravljajo kot sobodajal-
ci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
Poleg podatkov o naštetih gostinskih nastanitvenih objektih, za katere je
obvezna kategorizacija, se zbirajo tudi podatki o gostinskih nastanitvenih
objektih, ki se ne razvrščajo v kategorije po prej omenjenem zakonu. Taki
objekti so planinski domovi, delavski počitniški domovi, otroški in mla-
dinski počitniški domovi, drugi domovi in začasne nastanitvene zmoglji-
vosti (zmogljivosti študentskih domov in internatov, ki so med počitnica-
mi na voljo turistom) (SURS 2011c).
Kljub temu, da storitve v sodobnih gospodarstvih ustvarijo več kot po-
lovico BDP in zaposlujejo velik del aktivnega prebivalstva, so statistično
slabo pokrite. To še zlasti velja za statistično spremljanje cen storitev. Spre-
mljanje cen storitev (ICS) je sicer v večini držav EU zajeto v ICŽP, vendar
je nepopolno, ker kaže le gibanje cen tistih vrst storitev, ki jih kupujejo go-
spodinjstva. Tako nekatere storitvene dejavnosti v celoti sploh niso pokri-
te, nekatere pa so pokrite le deloma. To je v tistem delu, ki je namenjen pro-
daji storitev za široko potrošnjo. Nadalje kaže gibanje maloprodajnih cen,
ne pa »neto« cen oziroma cen proizvajalcev storitev. Zaradi nezadostnih
in nepopolnih informacij o dinamiki cen storitev in s tem informacij o do-
gajanju v celotnem gospodarstvu je postal razvoj statistike cen storitev ne
le vse pogosteje izražena potreba, temveč tudi ena izmed prednostnih sta-
tističnih zahtev v okviru EU (SURS 2011a; SURS 2011d; Gričar 2009).
ICS se spremlja od leta 2006 dalje. Pred letom 2006 so bile storitve zajete v
ICŽP. Tako smo indeks ICS oblikovali od leta 2000 do leta 2006 iz podat-
kov ICŽP, od leta 2006 dalje pa kot indeks ICS.
Skupni indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIPP)
je sestavljen iz dveh podrejenih indeksov, in sicer iz indeksa cen industrij-
skih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu (ICIPPD) in iz inde-
ksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na tujem trgu (ICIPPT).
Skupni indeks meri dinamiko proizvajalčevih prodajnih cen industrijskih
je stopnja inflacije pomembna pri preoblikovanju spremenljivk iz nominal-
nih vrednosti v realne vrednosti.
Prihodi domačih in tujih turistov v gostinski nastanitveni objekt so
opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v gostinski nastanitveni objekt in se
tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (torej tudi otro-
ci). Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostin-
ski obrati, ki gostom nudijo nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe
razvrščajo tudi v kategorije. Gostinski nastanitveni objekti so razporejeni
v naslednje vrste gostinskih nastanitvenih objektov: hoteli, moteli, penzio-
ni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in dru-
gi domovi ter kampi. Gostinsko dejavnost lahko opravljajo kot sobodajal-
ci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
Poleg podatkov o naštetih gostinskih nastanitvenih objektih, za katere je
obvezna kategorizacija, se zbirajo tudi podatki o gostinskih nastanitvenih
objektih, ki se ne razvrščajo v kategorije po prej omenjenem zakonu. Taki
objekti so planinski domovi, delavski počitniški domovi, otroški in mla-
dinski počitniški domovi, drugi domovi in začasne nastanitvene zmoglji-
vosti (zmogljivosti študentskih domov in internatov, ki so med počitnica-
mi na voljo turistom) (SURS 2011c).
Kljub temu, da storitve v sodobnih gospodarstvih ustvarijo več kot po-
lovico BDP in zaposlujejo velik del aktivnega prebivalstva, so statistično
slabo pokrite. To še zlasti velja za statistično spremljanje cen storitev. Spre-
mljanje cen storitev (ICS) je sicer v večini držav EU zajeto v ICŽP, vendar
je nepopolno, ker kaže le gibanje cen tistih vrst storitev, ki jih kupujejo go-
spodinjstva. Tako nekatere storitvene dejavnosti v celoti sploh niso pokri-
te, nekatere pa so pokrite le deloma. To je v tistem delu, ki je namenjen pro-
daji storitev za široko potrošnjo. Nadalje kaže gibanje maloprodajnih cen,
ne pa »neto« cen oziroma cen proizvajalcev storitev. Zaradi nezadostnih
in nepopolnih informacij o dinamiki cen storitev in s tem informacij o do-
gajanju v celotnem gospodarstvu je postal razvoj statistike cen storitev ne
le vse pogosteje izražena potreba, temveč tudi ena izmed prednostnih sta-
tističnih zahtev v okviru EU (SURS 2011a; SURS 2011d; Gričar 2009).
ICS se spremlja od leta 2006 dalje. Pred letom 2006 so bile storitve zajete v
ICŽP. Tako smo indeks ICS oblikovali od leta 2000 do leta 2006 iz podat-
kov ICŽP, od leta 2006 dalje pa kot indeks ICS.
Skupni indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIPP)
je sestavljen iz dveh podrejenih indeksov, in sicer iz indeksa cen industrij-
skih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu (ICIPPD) in iz inde-
ksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na tujem trgu (ICIPPT).
Skupni indeks meri dinamiko proizvajalčevih prodajnih cen industrijskih
