Page 66 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
Indeks cen gostinskih storitev (ICGS) meri spremembe v ravni konč-
nih cen gostinskih storitev z vidika strukture njihove prodaje na domačem
trgu. Cena gostinskih storitev je cena, po kateri gostinski subjekti zara-
čunavajo svoje storitve porabnikom na podlagi jedilnega lista oziroma ce-
nika prenočitev. Cena prenočišča zajema tudi vse druge pripadajoče stro-
ške: prijavo in odjavo ter ogrevanje sob. Ponderiranje temelji na podatkih
o vrednostnem prometu hrane, pijač in prenočitev v gostinstvu v Sloveniji
(SURS 2011a; Gričar 2009). ICŽP meri spremembe maloprodajnih cen iz-
delkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo na-
menja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (načele nacio-
nalne potrošnje). Košarico za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin
sestavlja 666 reprezentativnih proizvodov. V košarico so izbrani tisti pro-
izvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji in katerih giba-
66 nje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov (SURS
2011a).
ICŽP zajema spremembe cen proizvodov in storitev, ki v skladu z 'An-
keto o porabi gospodinjstev' (APG) predstavljajo potrošniške navade go-
spodinjstev v Sloveniji, zato ICŽP zajema skupine cen, na katere vplivajo
tako dolgoročni kot kratkoročni dejavniki inflacije. Za razumevanje in na-
povedi inflacije so ključni dolgoročni dejavniki. Dejavnike inflacije tako
lahko razdelimo na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni dejavniki
vplivajo na nekatere skupine cen, kot na primer sezonski, enkratni šoki ra-
znih vrst, in na dolgoročni vpliv na vse proizvode in storitve v enaki meri,
kot na primer ukrepi ekonomske politike ECB (Trošt 2009).
ICGS je v statistični analizi kot del ICŽP in ima utež pri izračunu in-
flacije (SURS 2011a; Gričar 2009). Skupine izdelkov in storitev so tehtane
glede na njihov pomen v povprečnem proračunu gospodinjstva. Uteži se
redno prilagajajo in so izračunane na podlagi rezultatov anket, ki jih opra-
vi SURS, kjer gospodinjstva odgovarjajo, za kaj trošijo svoj denar. Uteži so
nacionalna povprečja, ki kažejo izdatke vseh vrst potrošnikov (bogatih in
revnih, mladih in starih) (Gričar 2009; SURS 2011a). Iz skupnega indeksa
ICŽP ne moremo opredeliti gibanje ICGS, zato je v izvedeni raziskavi fak-
tor ICGS, analiziran ločeno od ICŽP (Bonham, Gangnes in Zhou 2009).
Gričar in Bojnec (2012) prikažeta, da posamezni faktorji povečujejo kore-
lacijsko in/ali funkcijsko povezanost med spremenljivkami, zato jih je pot-
rebno analizirati ločeno od inflacije. Nadalje Johansen (2012) prikaže kore-
lacijsko in funkcijsko odvisnost v času z uporabo regresijske in korelacijske
analize med spremenljivkami. Podobno, kot prikazujemo v nadaljevanju
raziskave, Johansen (2012) in Juselius (2006) prikažeta, da je za dolgoročni
odnos med nestacionarnimi spremenljivkami primeren VAR model in, da
Indeks cen gostinskih storitev (ICGS) meri spremembe v ravni konč-
nih cen gostinskih storitev z vidika strukture njihove prodaje na domačem
trgu. Cena gostinskih storitev je cena, po kateri gostinski subjekti zara-
čunavajo svoje storitve porabnikom na podlagi jedilnega lista oziroma ce-
nika prenočitev. Cena prenočišča zajema tudi vse druge pripadajoče stro-
ške: prijavo in odjavo ter ogrevanje sob. Ponderiranje temelji na podatkih
o vrednostnem prometu hrane, pijač in prenočitev v gostinstvu v Sloveniji
(SURS 2011a; Gričar 2009). ICŽP meri spremembe maloprodajnih cen iz-
delkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo na-
menja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (načele nacio-
nalne potrošnje). Košarico za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin
sestavlja 666 reprezentativnih proizvodov. V košarico so izbrani tisti pro-
izvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji in katerih giba-
66 nje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov (SURS
2011a).
ICŽP zajema spremembe cen proizvodov in storitev, ki v skladu z 'An-
keto o porabi gospodinjstev' (APG) predstavljajo potrošniške navade go-
spodinjstev v Sloveniji, zato ICŽP zajema skupine cen, na katere vplivajo
tako dolgoročni kot kratkoročni dejavniki inflacije. Za razumevanje in na-
povedi inflacije so ključni dolgoročni dejavniki. Dejavnike inflacije tako
lahko razdelimo na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni dejavniki
vplivajo na nekatere skupine cen, kot na primer sezonski, enkratni šoki ra-
znih vrst, in na dolgoročni vpliv na vse proizvode in storitve v enaki meri,
kot na primer ukrepi ekonomske politike ECB (Trošt 2009).
ICGS je v statistični analizi kot del ICŽP in ima utež pri izračunu in-
flacije (SURS 2011a; Gričar 2009). Skupine izdelkov in storitev so tehtane
glede na njihov pomen v povprečnem proračunu gospodinjstva. Uteži se
redno prilagajajo in so izračunane na podlagi rezultatov anket, ki jih opra-
vi SURS, kjer gospodinjstva odgovarjajo, za kaj trošijo svoj denar. Uteži so
nacionalna povprečja, ki kažejo izdatke vseh vrst potrošnikov (bogatih in
revnih, mladih in starih) (Gričar 2009; SURS 2011a). Iz skupnega indeksa
ICŽP ne moremo opredeliti gibanje ICGS, zato je v izvedeni raziskavi fak-
tor ICGS, analiziran ločeno od ICŽP (Bonham, Gangnes in Zhou 2009).
Gričar in Bojnec (2012) prikažeta, da posamezni faktorji povečujejo kore-
lacijsko in/ali funkcijsko povezanost med spremenljivkami, zato jih je pot-
rebno analizirati ločeno od inflacije. Nadalje Johansen (2012) prikaže kore-
lacijsko in funkcijsko odvisnost v času z uporabo regresijske in korelacijske
analize med spremenljivkami. Podobno, kot prikazujemo v nadaljevanju
raziskave, Johansen (2012) in Juselius (2006) prikažeta, da je za dolgoročni
odnos med nestacionarnimi spremenljivkami primeren VAR model in, da
