Page 69 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Metodologija ekonometrične raziskave
mreč velja visoka stopnja cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja,
zato DDV lahko pomembno vpliva na končno ceno storitev HoReCa sek-
torja in na povpraševanje (Gričar in Bojnec 2009).
Stopnja registrirane brezposelnosti (SRB) je odstotni delež registrira-
nih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Registrirane brezpo-
selne osebe so osebe, stare vsaj 15 let, ki izpolnjujejo splošne zdravstvene
pogoje za delo, so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, so pripravlje-
ne sprejeti zaposlitev in jo same tudi aktivno iščejo. Poleg tega niso v delov-
nem razmerju, niso upokojene, niso študenti, dijaki, vajenci ali udeleženci
izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, in niso na prestajanju zaporne kaz-
ni, daljše od šestih mesecev. Prav tako niso samozaposlene osebe, lastni-
ki ali solastniki gospodarskih družb ali lastniki, zakupniki, najemniki ali
drugi uporabniki kmetijskega ali gozdnega zemljišča z dobičkom iz dejav-
nosti oz. s katastrskim dohodkom, ki je v preteklem letu presegal zakonsko
določeno višino (SURS 2011b; SURS 2011h). 69
Dve slamnati (»dummy«) spremenljivki smo oblikovali arbitrarno
glede na predhodne analize in ju označili z D1 in D2 (Pfajfar 2014). Gle-
de na predhodne analize, ki so jih opravili v SURS (2007), UMAR (2007)
in Gričar (2009), smo predpostavili, da je začetek dviga inflacije decembra
2006 povzročila uvedba evra, in predpostavljamo, da se je marca 2007 priče-
lo umirjanje inflacije po uvedbi evra. Empirične analize dodatno prikazu-
jejo (Juselius 2006; Gričar in Bojnec 2012a; Gričar 2012), da z uvedbo evra
ni prišlo do premika v ravni cen gostinskih storitev, temveč le za prehodni
šok, kar lahko prikažemo kot deterministični člen
(Dolenc 2009). V prvi diferenci avtoregresijske analize ostanki slamna-
tih spremenljivk, z uporabo statičnega regresijskega modela v katerega so
vključeni vsi faktorji, vektor VAR matrike in standardna napaka modela,
ustrezajo dinamičnemu modelu slamnatih spremenljivk, z ustreznim odlo-
gom. Ostanke slamnatih spremenljivk v dinamičnem modelu lahko prika-
žemo kot , oziroma tim. dvojni prehodni šok (Juse-
lius 2015; Lütkepohl in Krätzig 2004).
Na osnovi teh podatkov smo postavili dve slamnati spremenljivki D1 in
D2. Slamnato spremenljivko D1 smo poimenovali spremenljivka ob uved-
bi evra, ki nam predstavlja obdobje v času uvedbe evra v RS. Pri tem velja,
da je D1=1 za mesece od decembra 2006 do februarja 2007 in D1=0 za me-
sece od januarja 2000 do vključno novembra 2006 in od marca 2007 da-
lje. Slamnato spremenljivko D2 smo poimenovali spremenljivka po uved-
bi evra in nam predstavlja obdobje po uvedbi evra v RS. D2 = 0 za mesece
od januarja 2000 do vključno februarja 2007 in D2 = 1 za mesece od marca
2007 dalje. Tretje analizirano obdobje nam predstavlja obdobje pred uved-
mreč velja visoka stopnja cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja,
zato DDV lahko pomembno vpliva na končno ceno storitev HoReCa sek-
torja in na povpraševanje (Gričar in Bojnec 2009).
Stopnja registrirane brezposelnosti (SRB) je odstotni delež registrira-
nih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Registrirane brezpo-
selne osebe so osebe, stare vsaj 15 let, ki izpolnjujejo splošne zdravstvene
pogoje za delo, so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, so pripravlje-
ne sprejeti zaposlitev in jo same tudi aktivno iščejo. Poleg tega niso v delov-
nem razmerju, niso upokojene, niso študenti, dijaki, vajenci ali udeleženci
izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, in niso na prestajanju zaporne kaz-
ni, daljše od šestih mesecev. Prav tako niso samozaposlene osebe, lastni-
ki ali solastniki gospodarskih družb ali lastniki, zakupniki, najemniki ali
drugi uporabniki kmetijskega ali gozdnega zemljišča z dobičkom iz dejav-
nosti oz. s katastrskim dohodkom, ki je v preteklem letu presegal zakonsko
določeno višino (SURS 2011b; SURS 2011h). 69
Dve slamnati (»dummy«) spremenljivki smo oblikovali arbitrarno
glede na predhodne analize in ju označili z D1 in D2 (Pfajfar 2014). Gle-
de na predhodne analize, ki so jih opravili v SURS (2007), UMAR (2007)
in Gričar (2009), smo predpostavili, da je začetek dviga inflacije decembra
2006 povzročila uvedba evra, in predpostavljamo, da se je marca 2007 priče-
lo umirjanje inflacije po uvedbi evra. Empirične analize dodatno prikazu-
jejo (Juselius 2006; Gričar in Bojnec 2012a; Gričar 2012), da z uvedbo evra
ni prišlo do premika v ravni cen gostinskih storitev, temveč le za prehodni
šok, kar lahko prikažemo kot deterministični člen
(Dolenc 2009). V prvi diferenci avtoregresijske analize ostanki slamna-
tih spremenljivk, z uporabo statičnega regresijskega modela v katerega so
vključeni vsi faktorji, vektor VAR matrike in standardna napaka modela,
ustrezajo dinamičnemu modelu slamnatih spremenljivk, z ustreznim odlo-
gom. Ostanke slamnatih spremenljivk v dinamičnem modelu lahko prika-
žemo kot , oziroma tim. dvojni prehodni šok (Juse-
lius 2015; Lütkepohl in Krätzig 2004).
Na osnovi teh podatkov smo postavili dve slamnati spremenljivki D1 in
D2. Slamnato spremenljivko D1 smo poimenovali spremenljivka ob uved-
bi evra, ki nam predstavlja obdobje v času uvedbe evra v RS. Pri tem velja,
da je D1=1 za mesece od decembra 2006 do februarja 2007 in D1=0 za me-
sece od januarja 2000 do vključno novembra 2006 in od marca 2007 da-
lje. Slamnato spremenljivko D2 smo poimenovali spremenljivka po uved-
bi evra in nam predstavlja obdobje po uvedbi evra v RS. D2 = 0 za mesece
od januarja 2000 do vključno februarja 2007 in D2 = 1 za mesece od marca
2007 dalje. Tretje analizirano obdobje nam predstavlja obdobje pred uved-
