Page 65 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Metodologija ekonometrične raziskave 65
ohl in Krätzig 2004), da je veliko časovnih serij, ki so sicer nestacionarne,
a gre za integrirane časovne serije prvega reda. Serija je integrirana prvega
reda, če je razlika prvega reda stacionarna. Dve nestacionarni časovni seriji
sta kointegrirani, če imata linearno kombinacijo, ki je stacionarna. Names-
to, da bi bilo treba ocenjevati statistične modele z upoštevanjem diferenci-
ranih časovnih vrst, rešimo z oceno VECM, kjer lahko direktno ocenimo
hitrost prilagoditve cenovnih gibanj v ravnotežni položaj po šoku. Lah-
ko torej uporabimo podatke o ravni cen, ki vsebuje več informacij kot di-
ferencirane časovne vrste (razlike med vrednostmi spremenljivk) (Lütkep-
ohl in Xu 2011).
Preučevani sekundarni podatki
Za izbrane metode smo uporabili mesečne, sezonsko neprilagojene po-
datke časovnih serij. Ugotavljamo, da je preučevano obdobje od decembra
1999 do septembra 2011 referenčno obdobje za dinamiko cen v Sloveniji,
kajti Slovenija je v tem obdobju vstopila v EU, ERM II in je prevzela evro.
Za to obdobje so tudi značilne za visoke cene hrane in nafte ter je obdob-
je finančne in gospodarske krize. Za uvedbo evra smo uporabili slamna-
te spremenljivke. Spremenljivke so preračunane na indeks s stalno osno-
vo v januarju 2000 (januar 2000=100). Za uporabo podatkov iz SURS in
Eurostat smo se odločili, ker so to edini kvantitativni podatki, ki jih znan-
stvena in strokovna literatura uporabljata za merjenje inflacije v posame-
znem sektorju in za raven cen v RS in v državah EU.
Opredelitev spremenljivk
Statistika cen spremlja cene v posameznih fazah proizvodnje oz. prodaje
po metodoloških osnovah za spremljanje in obdelavo cen. V slovenski ura-
dni statistiki med drugimi cenami proizvodov in storitev spremljajo tudi
cene gostinskih storitev (Gričar 2009). Cene teh storitev so vključene v iz-
račun dveh mesečnih indeksov, in sicer indeksa cen življenjskih potrebščin
in indeksa cen gostinskih storitev. Indeksi cen so izračunani po (modifici-
rani) Laspeyresovi formuli; to pomeni, da se primerjajo cene izbranih pro-
izvodov/storitev v tekočem obdobju z njihovimi cenami v baznem obdob-
ju na osnovi cen predmetov in storitev ter njihovih uteži (ponderjev). Uteži
predstavljajo relativne deleže izdelkov in storitev v skupni vrednosti vseh
opazovanih izdelkov in storitev in tako določajo relativno pomembnost
(težo) spremembe cene posameznega izmed njih glede na skupno spremem-
bo cen. Uteži se praviloma spreminjajo najmanj na vsakih pet let oziroma
pri ICŽP od leta 2009 vsako leto (Gričar 2009; SURS 2011a).
ohl in Krätzig 2004), da je veliko časovnih serij, ki so sicer nestacionarne,
a gre za integrirane časovne serije prvega reda. Serija je integrirana prvega
reda, če je razlika prvega reda stacionarna. Dve nestacionarni časovni seriji
sta kointegrirani, če imata linearno kombinacijo, ki je stacionarna. Names-
to, da bi bilo treba ocenjevati statistične modele z upoštevanjem diferenci-
ranih časovnih vrst, rešimo z oceno VECM, kjer lahko direktno ocenimo
hitrost prilagoditve cenovnih gibanj v ravnotežni položaj po šoku. Lah-
ko torej uporabimo podatke o ravni cen, ki vsebuje več informacij kot di-
ferencirane časovne vrste (razlike med vrednostmi spremenljivk) (Lütkep-
ohl in Xu 2011).
Preučevani sekundarni podatki
Za izbrane metode smo uporabili mesečne, sezonsko neprilagojene po-
datke časovnih serij. Ugotavljamo, da je preučevano obdobje od decembra
1999 do septembra 2011 referenčno obdobje za dinamiko cen v Sloveniji,
kajti Slovenija je v tem obdobju vstopila v EU, ERM II in je prevzela evro.
Za to obdobje so tudi značilne za visoke cene hrane in nafte ter je obdob-
je finančne in gospodarske krize. Za uvedbo evra smo uporabili slamna-
te spremenljivke. Spremenljivke so preračunane na indeks s stalno osno-
vo v januarju 2000 (januar 2000=100). Za uporabo podatkov iz SURS in
Eurostat smo se odločili, ker so to edini kvantitativni podatki, ki jih znan-
stvena in strokovna literatura uporabljata za merjenje inflacije v posame-
znem sektorju in za raven cen v RS in v državah EU.
Opredelitev spremenljivk
Statistika cen spremlja cene v posameznih fazah proizvodnje oz. prodaje
po metodoloških osnovah za spremljanje in obdelavo cen. V slovenski ura-
dni statistiki med drugimi cenami proizvodov in storitev spremljajo tudi
cene gostinskih storitev (Gričar 2009). Cene teh storitev so vključene v iz-
račun dveh mesečnih indeksov, in sicer indeksa cen življenjskih potrebščin
in indeksa cen gostinskih storitev. Indeksi cen so izračunani po (modifici-
rani) Laspeyresovi formuli; to pomeni, da se primerjajo cene izbranih pro-
izvodov/storitev v tekočem obdobju z njihovimi cenami v baznem obdob-
ju na osnovi cen predmetov in storitev ter njihovih uteži (ponderjev). Uteži
predstavljajo relativne deleže izdelkov in storitev v skupni vrednosti vseh
opazovanih izdelkov in storitev in tako določajo relativno pomembnost
(težo) spremembe cene posameznega izmed njih glede na skupno spremem-
bo cen. Uteži se praviloma spreminjajo najmanj na vsakih pet let oziroma
pri ICŽP od leta 2009 vsako leto (Gričar 2009; SURS 2011a).
