Page 76 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
njo cen v Sloveniji in v območju evra. Omenjena povezava bo analizirana v
kontekstu zbranih podatkov časovnih vrst iz SURS, Eurostat in EIA.
Hipotezo 1 lahko povežemo s trditvijo iz literature, da v Sloveniji za-
ostaja predvsem raven cen v nemenjalnih dejavnostih, medtem ko so cene
menjalnih dejavnosti primerljive s cenami v EU in v evro območju. Pri-
merjava ravni cen posameznih skupin blaga in storitev pokaže, da je raven
cen v Sloveniji zelo podobna povprečju cen blaga v evro območju, medtem
ko so odstopanja pri storitvah precej večja. Zato so tudi razlike v relativni
strukturi cen v Sloveniji večje od povprečja evro območja. To pomeni, da
lahko v prihodnje ob realni konvergenci gospodarstva k povprečju enotne-
ga valutnega območja pričakujemo hitrejšo rast cen nemenjalnega dela go-
spodarstva. Ker se bodo cene menjalnega dela gospodarstva, ki že dosega-
jo skoraj enako raven kot cene v drugih državah evro območja, ustavile, bo
76 skupna rast cen zaradi hitrejše rasti cen nemenjalnega sektorja hitrejša od
povprečja evro območja (Juselius 2006). Inflacija, merjena z indeksom cen
življenjskih potrebščin je zelo pomembna spremenljivka v majhnih odprtih
gospodarstvih, ki so izpostavljena uvozu (Vašíček 2011). Tuja konkurenca
preprečuje povišanje cen v menjalnem sektorju, ker pa ni nujno, da tudi v
nemenjalnem sektorju (Vašíček 2011; Juselius 2002; Juselius 2015). V ta na-
men smo vpeljali spremenljivko indeks cen gostinskih storitev evro obmo-
čja. Produktivnost v menjalnem sektorju kaže, da je produktivnost višja v
bogatejših, zahodnih državah in nižja v revnejših državah, medtem, ko je
produktivnost v nemenjalnem sektorju bolj podobna (Juselius 2009). Plače
v storitvenem sektorju rastejo hitreje kot produktivnost, prikazane kot B-S
učinek (Mihaljek in Klau 2004), kar bi se lahko odrazilo na konkurenčnos-
ti gostinstva. Konvergenca cen se na splošno razume kot konvergenca in-
flacije (Juselius 2002; Juselius 2015). Spremenljivki inflacije sta v hipotezi
1 vpeljani arbitrarno. Johansen in Juselius (1990) ugotovita eno kointegra-
cijsko povezanost med vrednostjo denarja M3, realnim dohodkom in dve-
ma obrestnima merama. Juselius (1994) predstavi napako tega empiričnega
modela z eno koitegracijsko poveazo. Vključitev inflacije v empirični mo-
del, kot dodatne spremenljivke, popravi empirični model in ima sedaj na
dolgi rok tri kointegracijske povezave.
Slovenija je prevzela evro in se pridružila dvanajstim članicam (2007),
ki so evro že uporabljale od leta 2002. Po uvedbi evra so se v Sloveniji širile
trditve, da so se cene v gostinstvu nadpovprečno dvignile in da je eden od
glavnih krivcev za dvig cen v gostinstvu evro (Bojnec in Gričar 2009; Gri-
čar in Bojnec 2013). Strastni pivci kave znajo povedati, da so pred uvedbo
evra bile številne restavracije, kjer je bila cena kave nižja kot en evro, kar je
po uvedbi evra le še redko (Gričar in Bojnec 2010b). Iz tega bi izhajalo, da
njo cen v Sloveniji in v območju evra. Omenjena povezava bo analizirana v
kontekstu zbranih podatkov časovnih vrst iz SURS, Eurostat in EIA.
Hipotezo 1 lahko povežemo s trditvijo iz literature, da v Sloveniji za-
ostaja predvsem raven cen v nemenjalnih dejavnostih, medtem ko so cene
menjalnih dejavnosti primerljive s cenami v EU in v evro območju. Pri-
merjava ravni cen posameznih skupin blaga in storitev pokaže, da je raven
cen v Sloveniji zelo podobna povprečju cen blaga v evro območju, medtem
ko so odstopanja pri storitvah precej večja. Zato so tudi razlike v relativni
strukturi cen v Sloveniji večje od povprečja evro območja. To pomeni, da
lahko v prihodnje ob realni konvergenci gospodarstva k povprečju enotne-
ga valutnega območja pričakujemo hitrejšo rast cen nemenjalnega dela go-
spodarstva. Ker se bodo cene menjalnega dela gospodarstva, ki že dosega-
jo skoraj enako raven kot cene v drugih državah evro območja, ustavile, bo
76 skupna rast cen zaradi hitrejše rasti cen nemenjalnega sektorja hitrejša od
povprečja evro območja (Juselius 2006). Inflacija, merjena z indeksom cen
življenjskih potrebščin je zelo pomembna spremenljivka v majhnih odprtih
gospodarstvih, ki so izpostavljena uvozu (Vašíček 2011). Tuja konkurenca
preprečuje povišanje cen v menjalnem sektorju, ker pa ni nujno, da tudi v
nemenjalnem sektorju (Vašíček 2011; Juselius 2002; Juselius 2015). V ta na-
men smo vpeljali spremenljivko indeks cen gostinskih storitev evro obmo-
čja. Produktivnost v menjalnem sektorju kaže, da je produktivnost višja v
bogatejših, zahodnih državah in nižja v revnejših državah, medtem, ko je
produktivnost v nemenjalnem sektorju bolj podobna (Juselius 2009). Plače
v storitvenem sektorju rastejo hitreje kot produktivnost, prikazane kot B-S
učinek (Mihaljek in Klau 2004), kar bi se lahko odrazilo na konkurenčnos-
ti gostinstva. Konvergenca cen se na splošno razume kot konvergenca in-
flacije (Juselius 2002; Juselius 2015). Spremenljivki inflacije sta v hipotezi
1 vpeljani arbitrarno. Johansen in Juselius (1990) ugotovita eno kointegra-
cijsko povezanost med vrednostjo denarja M3, realnim dohodkom in dve-
ma obrestnima merama. Juselius (1994) predstavi napako tega empiričnega
modela z eno koitegracijsko poveazo. Vključitev inflacije v empirični mo-
del, kot dodatne spremenljivke, popravi empirični model in ima sedaj na
dolgi rok tri kointegracijske povezave.
Slovenija je prevzela evro in se pridružila dvanajstim članicam (2007),
ki so evro že uporabljale od leta 2002. Po uvedbi evra so se v Sloveniji širile
trditve, da so se cene v gostinstvu nadpovprečno dvignile in da je eden od
glavnih krivcev za dvig cen v gostinstvu evro (Bojnec in Gričar 2009; Gri-
čar in Bojnec 2013). Strastni pivci kave znajo povedati, da so pred uvedbo
evra bile številne restavracije, kjer je bila cena kave nižja kot en evro, kar je
po uvedbi evra le še redko (Gričar in Bojnec 2010b). Iz tega bi izhajalo, da
