Page 74 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
namenjena vsem skupinam potrošnikov. V naši raziskavi smo se odločili za
ekonometrično tehniko analize časovnih vrst: analizo dinamike cen v tu-
rizmu zato na tem mestu podajamo, da je ekonometrija orodje za analizo, v
katero vstopajo ekonomija, matematika in statistika (Gujarati 2003).
Gostinske storitve so pri svojem upravljanju specifične. Ker storitve ni
mogoče vnaprej pridelati in jih uskladiščiti, je sinhronizacija med ponud-
bo in povpraševanjem pogosto težka (Verhoeven, Rompay in Pruyn 2009).
Medtem ko so se turistične zmogljivosti v Sloveniji povečale, sta se število
turistov in število prenočitev v Sloveniji spreminjali glede na posamezno
leto (Gričar in Bojnec 2016). Hoteli so najpomembnejša posamezna vrsta
turističnih nastanitvenih objektov. V letu 2010 je bilo 3,2 milijona priho-
dov turistov in 117.300 delovnih mest v turizmu. Tuji turisti so bili po-
membnejši od domačih turistov med prihodi turistov in med prenočitva-
74 mi. Med prihodi turistov in njihovimi prenočitvami so po državah izvora
na prvih štirih mestih turisti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške (Gri-
čar et al. 2016).
Po razvoju turizma v smislu turistične ponudbe in turističnega pov-
praševanja so najpomembnejši: gorski kraji, obmorski kraji in zdravilišča
(SURS 2011c). Medtem ko je povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji
tri nočitve, so v zdraviliških krajih štiri nočitve in v obmorskih krajih 3,6
nočitev. Zdravilišča so tako imela najvišjo stopnjo izkoriščenosti turistič-
nih zmogljivosti z manj sezonskih nihanj, ki so bolj pogosta na gorskih in
obmorskih turističnih krajih (Gričar et al. 2013). Za mednarodno konku-
renčnost gostinstva in njegovo internacionalizacijo, kot to velja za Sloveni-
jo, ima gibanje cen v turizmu sčasoma pomemben vpliv na povpraševanje
v turizmu v strukturi ponudbe slovenske turistične industrije, na medna-
rodno konkurenčnost in transparentnost cen. Zato je v središču raziskave
analiza dinamike cen v turizmu v Sloveniji.
Cilji raziskave
Pregledali smo relevantno domačo in tujo literaturo ter sistematično in
celovito analizirali teoretična izhodišča gostinstva in turizma, inflacije,
uvedbe evra, finančne in gospodarske krize, cen industrijskih proizvodov,
cen storitev, tečaja evra in davkov.
Pregledali in kritično smo ovrednotili raziskave na analizi časovnih
vrst, predvsem na področju gostinstva. Pregledali smo najnovejšo literatu-
ro, ki obravnava metode, ki smo jih uporabili v naši raziskavi; te so: meto-
da glavnih komponent, regresijska analiza, kointegracijska analiza in ana-
liza VAR.
namenjena vsem skupinam potrošnikov. V naši raziskavi smo se odločili za
ekonometrično tehniko analize časovnih vrst: analizo dinamike cen v tu-
rizmu zato na tem mestu podajamo, da je ekonometrija orodje za analizo, v
katero vstopajo ekonomija, matematika in statistika (Gujarati 2003).
Gostinske storitve so pri svojem upravljanju specifične. Ker storitve ni
mogoče vnaprej pridelati in jih uskladiščiti, je sinhronizacija med ponud-
bo in povpraševanjem pogosto težka (Verhoeven, Rompay in Pruyn 2009).
Medtem ko so se turistične zmogljivosti v Sloveniji povečale, sta se število
turistov in število prenočitev v Sloveniji spreminjali glede na posamezno
leto (Gričar in Bojnec 2016). Hoteli so najpomembnejša posamezna vrsta
turističnih nastanitvenih objektov. V letu 2010 je bilo 3,2 milijona priho-
dov turistov in 117.300 delovnih mest v turizmu. Tuji turisti so bili po-
membnejši od domačih turistov med prihodi turistov in med prenočitva-
74 mi. Med prihodi turistov in njihovimi prenočitvami so po državah izvora
na prvih štirih mestih turisti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške (Gri-
čar et al. 2016).
Po razvoju turizma v smislu turistične ponudbe in turističnega pov-
praševanja so najpomembnejši: gorski kraji, obmorski kraji in zdravilišča
(SURS 2011c). Medtem ko je povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji
tri nočitve, so v zdraviliških krajih štiri nočitve in v obmorskih krajih 3,6
nočitev. Zdravilišča so tako imela najvišjo stopnjo izkoriščenosti turistič-
nih zmogljivosti z manj sezonskih nihanj, ki so bolj pogosta na gorskih in
obmorskih turističnih krajih (Gričar et al. 2013). Za mednarodno konku-
renčnost gostinstva in njegovo internacionalizacijo, kot to velja za Sloveni-
jo, ima gibanje cen v turizmu sčasoma pomemben vpliv na povpraševanje
v turizmu v strukturi ponudbe slovenske turistične industrije, na medna-
rodno konkurenčnost in transparentnost cen. Zato je v središču raziskave
analiza dinamike cen v turizmu v Sloveniji.
Cilji raziskave
Pregledali smo relevantno domačo in tujo literaturo ter sistematično in
celovito analizirali teoretična izhodišča gostinstva in turizma, inflacije,
uvedbe evra, finančne in gospodarske krize, cen industrijskih proizvodov,
cen storitev, tečaja evra in davkov.
Pregledali in kritično smo ovrednotili raziskave na analizi časovnih
vrst, predvsem na področju gostinstva. Pregledali smo najnovejšo literatu-
ro, ki obravnava metode, ki smo jih uporabili v naši raziskavi; te so: meto-
da glavnih komponent, regresijska analiza, kointegracijska analiza in ana-
liza VAR.
