Page 78 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
je za tiste, ki želijo zamenjati tujo valuto za evro. Nasprotno pa velja, če ta
indeks pada, je za en evro potrebne manj tuje valute. Evro postane cenejši.
Torej pride do depreciacije evra (Gričar in Bojnec 2009).
Hipotezo 3 lahko povežemo s trditvijo iz literature, ki govori o stroških.
Pri stroškovni inflaciji predpostavljamo, da je prišlo do negativnega ponud-
benega šoka (zvišanje cen hrane in nafte na svetovnem trgu, zvišanje cen
industrijskih proizvodov in storitev ali pa zvišanje plač, ki je bilo doseženo
na primer s stavko) (Gričar in Bojnec 2009).
Vstop Slovenije v EU se je odrazil na konkurenčnosti med prodajal-
ci živil. Pod povečanimi konkurenčnimi pogoji so bili dani pogoji za zače-
tno nižanje cen hrane in brezalkoholnih pijač (agroživilskih cen) (Bojnec
2009). Začetno stanje na trgu, ki je bilo med novimi članicami v EU različ-
no (Bojnec in Günter 2005), in vedno večja konkurenčnost na trgu živil je
78 s pojavom nizkocenovnih agroživilskih dobaviteljev vodila do spremembe
cen živil pri trgovcih. Domači proizvajalci in prodajalci hrane so bili prisi-
ljeni nižati cene živil in trgovskih marž, kar je prispevalo k večji blaginji po-
rabnikov pri nakupu enake količine živil (Gričar in Bojnec 2012d).
Zaradi deficitarnih poklicev, kot sta kuhar in natakar, ter izgube rav-
notežja med njuno ponudbo in povpraševanjem prihaja do hitrejše realne
rasti bruto plač v panogi, ki predstavljajo strošek dela podjetjem v gostin-
stvu. Plače se dvigujejo v nemenjalnem sektorju, ker dohiteva menjalnega.
Značilno za gostinsko dejavnost je dejstvo, da potreba po številu usposo-
bljenih delavcev venomer niha v odvisnosti od povpraševanja po gostinsko-
-turističnih storitvah. Največ dela se pojavlja ob t. i. konicah, so pa tudi ob-
dobja v dnevu ali tednu, ko je gostov malo ali jih ni, in takrat bi potrebovali
zelo malo delavcev. Zaradi tega bi podjetje potrebovalo minimalno število
stalno zaposlenih delavcev in več takih, ki bi jih zaposlili le takrat, ko bi jih
potrebovali (Šuligoj 2006).
Hipotezo 4 povezujemo s predhodnimi empiričnimi analizami. V do-
mači in tuji literaturi nismo zasledili preučevanja gibanja cen v gostinstvu
z metodami in spremenljivkami, značilnimi za analizo časovnih vrst, zato
se odločimo za naslov in temo monografije »Aplikacija metodologije ča-
sovnih serij na primeru turističnih cen«. Doslej so številni avtorji, med
njimi tudi Alfier (1994), Avelini Holjevac (2002), Blažević (2007), Detela
(1986), Planina (1991), Štambuk (1975), Tribe (1996), Nemec Rudež in Boj-
nec (2007), Grčar in Bojnec (2013) preučevali ekonomsko teorijo gostin-
stva. Pri pregledu izvedenih raziskav zasledimo raziskave, ki poskušajo me-
riti povezanost cen v gostinstvu z delovno silo v gostinstvu (Šuligoj 2006), z
(uvedbo) evra (Gričar in Bojnec 2009; Nemec Rudež in Bojnec 2008; Mel-
ler in Nautz 2009; SURS 2007; UMAR 2007), s cenami inputov (Fabiani
je za tiste, ki želijo zamenjati tujo valuto za evro. Nasprotno pa velja, če ta
indeks pada, je za en evro potrebne manj tuje valute. Evro postane cenejši.
Torej pride do depreciacije evra (Gričar in Bojnec 2009).
Hipotezo 3 lahko povežemo s trditvijo iz literature, ki govori o stroških.
Pri stroškovni inflaciji predpostavljamo, da je prišlo do negativnega ponud-
benega šoka (zvišanje cen hrane in nafte na svetovnem trgu, zvišanje cen
industrijskih proizvodov in storitev ali pa zvišanje plač, ki je bilo doseženo
na primer s stavko) (Gričar in Bojnec 2009).
Vstop Slovenije v EU se je odrazil na konkurenčnosti med prodajal-
ci živil. Pod povečanimi konkurenčnimi pogoji so bili dani pogoji za zače-
tno nižanje cen hrane in brezalkoholnih pijač (agroživilskih cen) (Bojnec
2009). Začetno stanje na trgu, ki je bilo med novimi članicami v EU različ-
no (Bojnec in Günter 2005), in vedno večja konkurenčnost na trgu živil je
78 s pojavom nizkocenovnih agroživilskih dobaviteljev vodila do spremembe
cen živil pri trgovcih. Domači proizvajalci in prodajalci hrane so bili prisi-
ljeni nižati cene živil in trgovskih marž, kar je prispevalo k večji blaginji po-
rabnikov pri nakupu enake količine živil (Gričar in Bojnec 2012d).
Zaradi deficitarnih poklicev, kot sta kuhar in natakar, ter izgube rav-
notežja med njuno ponudbo in povpraševanjem prihaja do hitrejše realne
rasti bruto plač v panogi, ki predstavljajo strošek dela podjetjem v gostin-
stvu. Plače se dvigujejo v nemenjalnem sektorju, ker dohiteva menjalnega.
Značilno za gostinsko dejavnost je dejstvo, da potreba po številu usposo-
bljenih delavcev venomer niha v odvisnosti od povpraševanja po gostinsko-
-turističnih storitvah. Največ dela se pojavlja ob t. i. konicah, so pa tudi ob-
dobja v dnevu ali tednu, ko je gostov malo ali jih ni, in takrat bi potrebovali
zelo malo delavcev. Zaradi tega bi podjetje potrebovalo minimalno število
stalno zaposlenih delavcev in več takih, ki bi jih zaposlili le takrat, ko bi jih
potrebovali (Šuligoj 2006).
Hipotezo 4 povezujemo s predhodnimi empiričnimi analizami. V do-
mači in tuji literaturi nismo zasledili preučevanja gibanja cen v gostinstvu
z metodami in spremenljivkami, značilnimi za analizo časovnih vrst, zato
se odločimo za naslov in temo monografije »Aplikacija metodologije ča-
sovnih serij na primeru turističnih cen«. Doslej so številni avtorji, med
njimi tudi Alfier (1994), Avelini Holjevac (2002), Blažević (2007), Detela
(1986), Planina (1991), Štambuk (1975), Tribe (1996), Nemec Rudež in Boj-
nec (2007), Grčar in Bojnec (2013) preučevali ekonomsko teorijo gostin-
stva. Pri pregledu izvedenih raziskav zasledimo raziskave, ki poskušajo me-
riti povezanost cen v gostinstvu z delovno silo v gostinstvu (Šuligoj 2006), z
(uvedbo) evra (Gričar in Bojnec 2009; Nemec Rudež in Bojnec 2008; Mel-
ler in Nautz 2009; SURS 2007; UMAR 2007), s cenami inputov (Fabiani
