Page 77 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Zasnova raziskave 77
je z uvedbo evra prišlo do povišanja cene kave v restavracijah. Podjetja so
pričakovano povečanje cen skoncentrirala v obdobje po prevzemu nove va-
lute. Uvedba evra naj bi dvignila cene v gostinstvu tudi zaradi zaokroževa-
nja cen navzgor (Gaioti in Lippi 2005; Bojnec in Gričar 2010).
Proučevanje davkov in drugih dajatev, povezanih z gostinstvom in tu-
rizmom, pridobiva vse večji pomen (Nemec Rudež in Bojnec 2007). Med-
tem ko je bil mednarodni turizem v 60-ih letih prejšnjega stoletja pretežno
neobdavčen, WTO ugotavlja, da naraščajo tako število davkov in drugih
dajatev, povezanih s turizmom, kot tudi njihove stopnje. Za HoReCa sek-
tor velja visoka stopnja cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja,
zato DDV lahko pomembno vpliva na končno ceno storitev HoReCa sek-
torja in na povpraševanje. Večina držav, ki ima uveden DDV, uporablja raz-
lične stopnje DDV (Gričar in Bojnec 2009).
Hipotezo 2 povežemo s trditvijo iz literature, da je količina izdelka,
ki ga ljudje kupijo, odvisna od njegove cene. Višja kot je cena izdelka pri
nespremenjenih ostalih dejavnikih, manj enot so kupci pripravljeni kupi-
ti. Nižja kot je tržna cena, več bodo kupili. Med tržno ceno dobrine in ko-
ličino povpraševanja po tem izdelku obstaja določeno razmerje pri nespre-
menjenih ostalih elementih. To razmerje med ceno in kupljeno količino
opisuje krivulja povpraševanja, ki kaže razmerje med ceno in količino pov-
praševanja (Samuelson in Nordhaus 2002). Finančna in gospodarska kriza
od tretjega četrtletja leta 2008 do leta 2012 je povzročila zmanjšanje pov-
praševanja (Gričar in Bojnec 2012c). Za dejavnost turizma vsekakor ni ne-
pomembno, kakšni so ukrepi ekonomske politike v državah, od koder iz-
haja najvišje povpraševanje po slovenskem turizmu, niti kakšni so bodoči
ukrepi nosilcev slovenske ekonomske politike.
Po prevzemu evra je Slovenija postala del enotnega valutnega obmo-
čja evra. Realni devizni tečaj je v središču diskusij o mednarodni ekonom-
ski politiki, ker vpliva na konkurenčnost države in imajo spremembe tečaja
lahko pomembne ekonomske posledice. Ko je domača valuta podcenjena,
so dejavnosti, ki so neposredno povezane s svetovnim trgom, spodbujene,
da se (preveč) razširijo. Če pride kasneje do precenjenosti valute, se lahko
stanje odraža v odpuščanju delavcev in stečajih v izvoznih in tistih dejavno-
stih, ki pomenijo neposredno konkurenco uvozu (Gričar 2009). Realni de-
vizni tečaj meri odstopanja od paritete kupne moči glede na neko začetno
točko, kjer naj bi pariteta vsaj približno veljala. Uporablja se tudi za mer-
jenje konkurenčnosti držav. Nominalni efektivni devizni tečaj evra izra-
čunava ECB (ECB 2012). Če se indeks nominalnega efektivnega devizne-
ga tečaja dvigne, pomeni, da v povprečju potrebujemo več tuje valute za en
evro. Torej gre za apreciacijo evra. S tem postane v povprečju blago draž-
je z uvedbo evra prišlo do povišanja cene kave v restavracijah. Podjetja so
pričakovano povečanje cen skoncentrirala v obdobje po prevzemu nove va-
lute. Uvedba evra naj bi dvignila cene v gostinstvu tudi zaradi zaokroževa-
nja cen navzgor (Gaioti in Lippi 2005; Bojnec in Gričar 2010).
Proučevanje davkov in drugih dajatev, povezanih z gostinstvom in tu-
rizmom, pridobiva vse večji pomen (Nemec Rudež in Bojnec 2007). Med-
tem ko je bil mednarodni turizem v 60-ih letih prejšnjega stoletja pretežno
neobdavčen, WTO ugotavlja, da naraščajo tako število davkov in drugih
dajatev, povezanih s turizmom, kot tudi njihove stopnje. Za HoReCa sek-
tor velja visoka stopnja cenovne elastičnosti turističnega povpraševanja,
zato DDV lahko pomembno vpliva na končno ceno storitev HoReCa sek-
torja in na povpraševanje. Večina držav, ki ima uveden DDV, uporablja raz-
lične stopnje DDV (Gričar in Bojnec 2009).
Hipotezo 2 povežemo s trditvijo iz literature, da je količina izdelka,
ki ga ljudje kupijo, odvisna od njegove cene. Višja kot je cena izdelka pri
nespremenjenih ostalih dejavnikih, manj enot so kupci pripravljeni kupi-
ti. Nižja kot je tržna cena, več bodo kupili. Med tržno ceno dobrine in ko-
ličino povpraševanja po tem izdelku obstaja določeno razmerje pri nespre-
menjenih ostalih elementih. To razmerje med ceno in kupljeno količino
opisuje krivulja povpraševanja, ki kaže razmerje med ceno in količino pov-
praševanja (Samuelson in Nordhaus 2002). Finančna in gospodarska kriza
od tretjega četrtletja leta 2008 do leta 2012 je povzročila zmanjšanje pov-
praševanja (Gričar in Bojnec 2012c). Za dejavnost turizma vsekakor ni ne-
pomembno, kakšni so ukrepi ekonomske politike v državah, od koder iz-
haja najvišje povpraševanje po slovenskem turizmu, niti kakšni so bodoči
ukrepi nosilcev slovenske ekonomske politike.
Po prevzemu evra je Slovenija postala del enotnega valutnega obmo-
čja evra. Realni devizni tečaj je v središču diskusij o mednarodni ekonom-
ski politiki, ker vpliva na konkurenčnost države in imajo spremembe tečaja
lahko pomembne ekonomske posledice. Ko je domača valuta podcenjena,
so dejavnosti, ki so neposredno povezane s svetovnim trgom, spodbujene,
da se (preveč) razširijo. Če pride kasneje do precenjenosti valute, se lahko
stanje odraža v odpuščanju delavcev in stečajih v izvoznih in tistih dejavno-
stih, ki pomenijo neposredno konkurenco uvozu (Gričar 2009). Realni de-
vizni tečaj meri odstopanja od paritete kupne moči glede na neko začetno
točko, kjer naj bi pariteta vsaj približno veljala. Uporablja se tudi za mer-
jenje konkurenčnosti držav. Nominalni efektivni devizni tečaj evra izra-
čunava ECB (ECB 2012). Če se indeks nominalnega efektivnega devizne-
ga tečaja dvigne, pomeni, da v povprečju potrebujemo več tuje valute za en
evro. Torej gre za apreciacijo evra. S tem postane v povprečju blago draž-
