Page 93 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

5 Sklepne ugotovitve

Pridobljene informacije in izkušnje slovenskih organizacij, tako da-
jalcev kot prejemnikov outsourcinga, kažejo, da odločitve za outso-
urcing niso skrbno načrtovane in analizirane, v nekaterih primerih
se kaže, da sploh niso. Organizacije so med seboj sila različne in delu-
jejo v različnih okoljih, tako da se ne da posplošiti in reči, da bo imelo
zunanje izvajanje enak vpliv na vse organizacije. Nekatera podjetja
z outsourcingom pridobijo načrtovovane koristi, obstajajo pa tudi
primeri, ki jih je čedalje več in pričajo o temu, da jim je outsourcing
prinesel več slabosti in potencialnih nevarnosti.

Pomen outsourcinga je v svetu v zadnjih treh desetletjih močno
narasel. Obseg dejavnosti, ki jih podjetja poverjajo prejemnikom
outsourcinga, se je povečal in obenem se je tudi povečala tudi kom-
pleksnost dejavnosti. Na osnovi opravljene raziskave sklepamo, da
se je v slovenskem prostoru zgodil pomemben razmah outsorucinga
prav v zadnjih letih.

Paleta dejavnosti, ki jo je mogoče prenesti in prepustiti zunanjim
izvajalcem, se je v zadnjih nekaj letih bistveno spremenila. Zunanje
izvajanje s je začelo v majhnem obsegu, ko so se podjetja odločila
za pogodbeno najemanje zunanjih izvajalcev na področjih čiščenja,
prehrane zaposlenih in varovanja stavb. Te storitve niso zahtevne in
jih je zato lažje prenesti k zunanjemu izvajalcu. Danes se je zunanje
izvajanje razširilo na večje število dejavnosti, saj se podjetja odločajo
za zunanje izvajanje proizvodnje enega ali več delov proizvodnje, ra-
čunovodstva in pravnih storitev, skladiščenja, distribucije, izgradnje
in vzdrževanja informacijskega sistema.

Glede na primerjavo razvoja in prenosa dejavnosti, od enostavnih
do komplesnejših, med Slovenijo in svetovnimi trendi, lahko ugoto-
vimo, da se slovenska podjetja na področju oustourcinga nahajajo v

91