Page 111 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
Kvantitativna raziskava 7.1
Preglednica 7.12 Povzetek regresije
Model R (korelacijski R2 (determina- Popravljen R2 Standardna
koeficient) cijski koeficient) napaka ocene
,a ,
,b , , ,
,c , , ,
, ,
op o m b e Neodvisne spremenljivke: a konstanta, fa c 2_1 z u n 2 – odnosi z javnostmi;
b konstanta, f a c 2_1 z u n 2 – odnosi z javnostmi, f a c 3_1 z u n 3 – zagovorništvo;
c konstanta, fa c2_1 z un 2 – odnosi z javnostmi, fa c3_1 z un 3 – zagovorništvo, fa c4_1
z un 4 – povezovanje. Odvisna spremenljivka: fa c3_2 n o t r3 – poslanstvo.
h1 Interesi zunanjih deležnikov imajo večji vpliv na uspešnost
slovenskih nevladnih organizacij kot notranji.
h2 Interesi zunanjih in notranjih deležnikov v slovenskih nevladnih
organizacijah so povezani.
Za preverjanje prve hipoteze smo uporabili regresijsko analizo,⁷
s katero smo preverjali, ali obstajajo linearne vzročne povezanosti
med odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami.
Pri regresijski analizi je odvisno spremenljivko predstavljal tretji
faktor notranjih dejavnikov (poslanstvo). Glede na teoretična izho-
dišča, opisana v teoretičnem delu, smo se odločili, da nam bo us-
pešnost nevladne organizacije predstavljala doseganje njenega po-
slanstva. Med neodvisne spremenljivke pa štejemo vse dimenzije
zunanjih dejavnikov ter preostale tri dimenzije notranjih dejavni-
kov. Uporabili smo metodo stepwise, ki v regresijski model posto-
poma vključuje neodvisne (statistično značilne) spremenljivke.
Po metodi stepwise smo dobili tri regresijske modele. V prvi mo-
del je kot neodvisna spremenljivka vključen faktor odnosi z jav-
nostmi, s katerim pojasnimo 21,1 variabilnosti odvisne spremen-
⁷ Regresijsko analizo smo uporabili za preverjanje, ali obstajajo linearne vzročne po-
vezanosti med odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. Z regresijsko
analizo izračunamo statistično značilnost in moč povezanosti, nato pa s pomočjo
neodvisnih spremenljivk napovedujemo vrednost odvisne spremenljivke. Splošna
oblika multiple regresijske enačbe je: Y = b0 + b1X1 + b2X2 + · · · + bmXm + e, kjer b0
predstavlja regresijsko konstanto, b1−bm so regresijski koeficienti, X1−Xm so neod-
visne spremenljivke, e pa slučajni odklon (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec 2006,
80).
109
Preglednica 7.12 Povzetek regresije
Model R (korelacijski R2 (determina- Popravljen R2 Standardna
koeficient) cijski koeficient) napaka ocene
,a ,
,b , , ,
,c , , ,
, ,
op o m b e Neodvisne spremenljivke: a konstanta, fa c 2_1 z u n 2 – odnosi z javnostmi;
b konstanta, f a c 2_1 z u n 2 – odnosi z javnostmi, f a c 3_1 z u n 3 – zagovorništvo;
c konstanta, fa c2_1 z un 2 – odnosi z javnostmi, fa c3_1 z un 3 – zagovorništvo, fa c4_1
z un 4 – povezovanje. Odvisna spremenljivka: fa c3_2 n o t r3 – poslanstvo.
h1 Interesi zunanjih deležnikov imajo večji vpliv na uspešnost
slovenskih nevladnih organizacij kot notranji.
h2 Interesi zunanjih in notranjih deležnikov v slovenskih nevladnih
organizacijah so povezani.
Za preverjanje prve hipoteze smo uporabili regresijsko analizo,⁷
s katero smo preverjali, ali obstajajo linearne vzročne povezanosti
med odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami.
Pri regresijski analizi je odvisno spremenljivko predstavljal tretji
faktor notranjih dejavnikov (poslanstvo). Glede na teoretična izho-
dišča, opisana v teoretičnem delu, smo se odločili, da nam bo us-
pešnost nevladne organizacije predstavljala doseganje njenega po-
slanstva. Med neodvisne spremenljivke pa štejemo vse dimenzije
zunanjih dejavnikov ter preostale tri dimenzije notranjih dejavni-
kov. Uporabili smo metodo stepwise, ki v regresijski model posto-
poma vključuje neodvisne (statistično značilne) spremenljivke.
Po metodi stepwise smo dobili tri regresijske modele. V prvi mo-
del je kot neodvisna spremenljivka vključen faktor odnosi z jav-
nostmi, s katerim pojasnimo 21,1 variabilnosti odvisne spremen-
⁷ Regresijsko analizo smo uporabili za preverjanje, ali obstajajo linearne vzročne po-
vezanosti med odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. Z regresijsko
analizo izračunamo statistično značilnost in moč povezanosti, nato pa s pomočjo
neodvisnih spremenljivk napovedujemo vrednost odvisne spremenljivke. Splošna
oblika multiple regresijske enačbe je: Y = b0 + b1X1 + b2X2 + · · · + bmXm + e, kjer b0
predstavlja regresijsko konstanto, b1−bm so regresijski koeficienti, X1−Xm so neod-
visne spremenljivke, e pa slučajni odklon (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec 2006,
80).
109
