Page 116 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 116
8 Sklepne ugotovitve in razprava
nekaj več kot 60 k temu prispevala društva, preostanek večinoma
zasebni zavodi. 17 nevladnih organizacij je delovalo brez prihod-
kov, 90 pa jih je imelo manj kot 50.000 evrov prihodkov. Pov-
prečen prihodek na nevladno organizacijo tako znaša 32.732 evrov.
Nevladni sektor zaposluje nekaj manj kot 7.500 ljudi. V Sloveniji je
leta 2013 delež zaposlenih v nevladnih organizacijah znašal 0,80 .
V primerjavi s tujino je ta delež še vedno izjemno nizek (Center za
informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij 2015). Če
primerjamo te podatke, lahko vidimo, da so finančna sredstva raz-
pršena med veliko število nvo z majhnim deležem zaposlenih, kar
nam potrjuje razpršenost dobljenih podatkov. Zato so pridobljeni
podatki neprimerni za nadaljnje raziskovanje, kar smo tudi priča-
kovali glede na teoretična izhodišča, kjer se merjenje uspešnosti v
profitnih organizacijah prvenstveno nanaša na ustvarjanje finančne
vrednosti za njene lastnike (Nicholls 2009), finančna uspešnost v ne-
profitnih organizacijah ni bistvena, je pa pomembna. Uspešnost v
neprofitnih organizacijah zasleduje predvsem dva cilja, in sicer do-
kazovanje svoje vrednosti deležnikom ter izboljšanje organizacijske
učinkovitost z učenjem iz vrednotenja svojih programov ali storitev
in s primerjavo z drugimi (Huang in Hooper 2011; Saj 2013). Na drugi
strani Neymeyr, Candler in Dumont (2007) na primeru 15 neprofi-
tnih organizacij ugotavljajo, da te izkazujejo neizrazito odgovornost
do uporabnikov, odjemalcev in javnosti, kar kaže na to, da nepro-
fitne organizacije v resnici ne zadovoljujejo potreb tistih, ki so jim
namenjene.
Zato smo se odločili, da bomo uspešnost pojmovali kot doseganje
poslanstva. Hrovatin (2001, 43) pravi, da mora biti merilo za merje-
nje uspešnosti nevladnih neprofitnih organizacij vezano na njihovo
poslanstvo; končni cilj je praviloma zadovoljstvo uporabnikov. Prav
tako Franklin (2011, 39) meni, da ima v neprofitnih in vladnih orga-
nizacijah, izhajajoč iz poslanstva, vidik uporabnikov/kupcev največji
pomen, v primerjavi s finančnimi deležniki, ki imajo največji pomen
v profitnih organizacijah.
Candler in Dumont (2010, 270) v modelu odgovornosti štejeta po-
slanstvo kot eno izmed pomembnih proceduralnih odgovornosti ne-
profitnih organizacij. V raziskavi smo med faktor poslanstvo ume-
114
nekaj več kot 60 k temu prispevala društva, preostanek večinoma
zasebni zavodi. 17 nevladnih organizacij je delovalo brez prihod-
kov, 90 pa jih je imelo manj kot 50.000 evrov prihodkov. Pov-
prečen prihodek na nevladno organizacijo tako znaša 32.732 evrov.
Nevladni sektor zaposluje nekaj manj kot 7.500 ljudi. V Sloveniji je
leta 2013 delež zaposlenih v nevladnih organizacijah znašal 0,80 .
V primerjavi s tujino je ta delež še vedno izjemno nizek (Center za
informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij 2015). Če
primerjamo te podatke, lahko vidimo, da so finančna sredstva raz-
pršena med veliko število nvo z majhnim deležem zaposlenih, kar
nam potrjuje razpršenost dobljenih podatkov. Zato so pridobljeni
podatki neprimerni za nadaljnje raziskovanje, kar smo tudi priča-
kovali glede na teoretična izhodišča, kjer se merjenje uspešnosti v
profitnih organizacijah prvenstveno nanaša na ustvarjanje finančne
vrednosti za njene lastnike (Nicholls 2009), finančna uspešnost v ne-
profitnih organizacijah ni bistvena, je pa pomembna. Uspešnost v
neprofitnih organizacijah zasleduje predvsem dva cilja, in sicer do-
kazovanje svoje vrednosti deležnikom ter izboljšanje organizacijske
učinkovitost z učenjem iz vrednotenja svojih programov ali storitev
in s primerjavo z drugimi (Huang in Hooper 2011; Saj 2013). Na drugi
strani Neymeyr, Candler in Dumont (2007) na primeru 15 neprofi-
tnih organizacij ugotavljajo, da te izkazujejo neizrazito odgovornost
do uporabnikov, odjemalcev in javnosti, kar kaže na to, da nepro-
fitne organizacije v resnici ne zadovoljujejo potreb tistih, ki so jim
namenjene.
Zato smo se odločili, da bomo uspešnost pojmovali kot doseganje
poslanstva. Hrovatin (2001, 43) pravi, da mora biti merilo za merje-
nje uspešnosti nevladnih neprofitnih organizacij vezano na njihovo
poslanstvo; končni cilj je praviloma zadovoljstvo uporabnikov. Prav
tako Franklin (2011, 39) meni, da ima v neprofitnih in vladnih orga-
nizacijah, izhajajoč iz poslanstva, vidik uporabnikov/kupcev največji
pomen, v primerjavi s finančnimi deležniki, ki imajo največji pomen
v profitnih organizacijah.
Candler in Dumont (2010, 270) v modelu odgovornosti štejeta po-
slanstvo kot eno izmed pomembnih proceduralnih odgovornosti ne-
profitnih organizacij. V raziskavi smo med faktor poslanstvo ume-
114
