Page 117 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Sklepne ugotovitve in razprava 8
stili tudi vrednotenje rezultatov, kar kaže na skladnost s prej ome-
njenimi teoretičnimi izhodišči.
Z regresijsko analizo smo nato ugotovili, da imajo odnosi z jav-
nostmi, zagovorništvo in povezovanje statistično značilen vpliv na
poslanstvo nvo, s temi dejavniki pojasnimo 35,0 variabilnosti od-
visne spremenljivke. Tako lahko delno potrdimo hipotezo h1, s ka-
tero smo predvidevali, da imajo interesi zunanjih deležnikov večji
vpliv na uspešnost slovenskih nevladnih organizacij kot notranji.
Wadongo in Abdel-Kader (2014, 683) trdita, da imajo neprofitne or-
ganizacije heterogene deležnike s skupnimi vrednotami, vendar z
nasprotujočimi si interesi in posrednimi zahtevami. Čeprav so raz-
lični deležniki motivirani za sodelovanje, imajo včasih drugačne vre-
dnote in prioritete, zato je upravljanje različnih interesov deležnikov
izziv za neprofitne organizacije. Anheier (2014, 237) meni, da morajo
biti nvo svojim deležnikom odgovorni za rezultate v skladu z njiho-
vim poslanstvom in razvojem programov. Greenlee et al. (2007) na
primer ugotavljajo, da lahko negativna publiciteta zaradi goljufivih
dejavnosti zmanjša prihodnje pridobivanje donacij in hkrati uspe-
šnosti n vo. Suárez (2011) v raziskavi dokazuje, da imajo profesio-
nalizirane nevladne organizacije, ki gredo v partnerstvo z drugimi
organizacijami, večjo verjetnost, da pridobijo državno financiranje.
Ostrower (2007) ugotavlja, da državno financiranje poveča možnosti
za sodelovanje odjemalcev pri oblikovanju politik, npr. lokalne poli-
tike in zavzemanje za ranljive ciljne skupine.
S korelacijsko analizo pa smo potrdili hipotezo h 2, saj se je izka-
zalo, da so notranji in zunanji dejavniki v nvo povezani. Odločanje
je statistično značilno povezano z zbiranjem sredstev, odnosi z jav-
nostmi in povezovanjem, urejenost z zbiranjem sredstev, odnosi z
javnostmi in povezovanjem, poslanstvo z odnosi z javnostmi in za-
govorništvom, interni nadzor pa z vsemi zunanjimi dejavniki.
Večina modelov, v zvezi z odgovornostjo v nevladnih organizaci-
jah, temelji na predpostavki, da so nevladne organizacije odgovorne
več deležnikom in da so njihovi interesi prepleteni med seboj. Tako
Costa, Ramus in Andreaus (2011, 476) menijo, da je odgovornost več
deležnikom nevladnim organizacijam v njihovi naravi, ko odgovar-
jajo tako notranjim kot zunanjim deležnikom. Balser in McClusky
115
stili tudi vrednotenje rezultatov, kar kaže na skladnost s prej ome-
njenimi teoretičnimi izhodišči.
Z regresijsko analizo smo nato ugotovili, da imajo odnosi z jav-
nostmi, zagovorništvo in povezovanje statistično značilen vpliv na
poslanstvo nvo, s temi dejavniki pojasnimo 35,0 variabilnosti od-
visne spremenljivke. Tako lahko delno potrdimo hipotezo h1, s ka-
tero smo predvidevali, da imajo interesi zunanjih deležnikov večji
vpliv na uspešnost slovenskih nevladnih organizacij kot notranji.
Wadongo in Abdel-Kader (2014, 683) trdita, da imajo neprofitne or-
ganizacije heterogene deležnike s skupnimi vrednotami, vendar z
nasprotujočimi si interesi in posrednimi zahtevami. Čeprav so raz-
lični deležniki motivirani za sodelovanje, imajo včasih drugačne vre-
dnote in prioritete, zato je upravljanje različnih interesov deležnikov
izziv za neprofitne organizacije. Anheier (2014, 237) meni, da morajo
biti nvo svojim deležnikom odgovorni za rezultate v skladu z njiho-
vim poslanstvom in razvojem programov. Greenlee et al. (2007) na
primer ugotavljajo, da lahko negativna publiciteta zaradi goljufivih
dejavnosti zmanjša prihodnje pridobivanje donacij in hkrati uspe-
šnosti n vo. Suárez (2011) v raziskavi dokazuje, da imajo profesio-
nalizirane nevladne organizacije, ki gredo v partnerstvo z drugimi
organizacijami, večjo verjetnost, da pridobijo državno financiranje.
Ostrower (2007) ugotavlja, da državno financiranje poveča možnosti
za sodelovanje odjemalcev pri oblikovanju politik, npr. lokalne poli-
tike in zavzemanje za ranljive ciljne skupine.
S korelacijsko analizo pa smo potrdili hipotezo h 2, saj se je izka-
zalo, da so notranji in zunanji dejavniki v nvo povezani. Odločanje
je statistično značilno povezano z zbiranjem sredstev, odnosi z jav-
nostmi in povezovanjem, urejenost z zbiranjem sredstev, odnosi z
javnostmi in povezovanjem, poslanstvo z odnosi z javnostmi in za-
govorništvom, interni nadzor pa z vsemi zunanjimi dejavniki.
Večina modelov, v zvezi z odgovornostjo v nevladnih organizaci-
jah, temelji na predpostavki, da so nevladne organizacije odgovorne
več deležnikom in da so njihovi interesi prepleteni med seboj. Tako
Costa, Ramus in Andreaus (2011, 476) menijo, da je odgovornost več
deležnikom nevladnim organizacijam v njihovi naravi, ko odgovar-
jajo tako notranjim kot zunanjim deležnikom. Balser in McClusky
115
