Page 118 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 118
8 Sklepne ugotovitve in razprava
(2005, 311) menita, da deležniki medsebojno niso izolirani drug od
drugega. Nevladne organizacije delujejo v skupnostih, kjer deležniki
komunicirajo posredno ali neposredno med seboj, ne da bi nevladna
organizacija lahko vplivala na njihovo komunikacijo. Zato ta princip
nevladnim organizacijam lajša komunikacijo o dojemanju nevladnih
organizacij pri različnih deležnikih. Standerfer in Schafer (2011) pre-
dlagata model, ki združuje elemente notranjega organizacijskega sa-
moocenjevanja in zunanjega nadzora ter dodaja funkcijo komuni-
kacije, ki ni bila vključena v prejšnjih modelih. Standerfer in Scha-
fer (2011) predlagata model, ki združuje elemente organizacijskega
samoocenjevanja in zunanjega nadzora ter dodaja funkcijo komuni-
kacije, ki ni bila vključena v prejšnjih modelih. Ta model združuje
elemente iz predhodno zasnovanih modelov in se zdi primeren na-
čin za zaščito, da se neprofitne organizacije ne oddaljijo od svojega
poslanstva.
Na organizacijo lahko v skladu z doktrino Fakultete za manage-
ment gledamo z dveh vidikov, in sicer z vidika instrumenta in na
drugi strani kot skupnosti interesov. Organizacija kot instrument
zasleduje cilje lastnikov, ustanoviteljev, medtem ko na drugi strani
organizacija kot skupnost interesov zasleduje interese različnih de-
ležnikov, ob skladnosti delovanja z namenom ustanovitve. V ne-
profitnih organizacijah vsekakor prevladuje organizacijski vidik sku-
pnosti interesov, saj je njihovo delovanje mnogo kompleksnejše z vi-
dika interesov različnih deležnikov, ki jih je treba upoštevati. Poleg
nalog načrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja je za mana-
gement odzivnost na različna pričakovanja deležnikov v neprofitnih
organizacijah zelo pomembna. To odzivnost na različna pričakova-
nja deležnikov, ki ga izvaja management, smo poimenovali »odgo-
vornost« (angl. accountability).
V raziskavi smo v skladu z doktrino Fakultete za management
pri presojanju oz. merjenju interesov na uspešnost uporabili dva
pristopa, in sicer interesnega in instrumentalnega. Poleg že upora-
bljenih pristopov bi raziskovalcem v prihodnosti predlagali možnost
uporabe še drugih pristopov, kot so na primer individualizem – ko-
lektivizem, proaktivnost – reaktivnost delovanja, prostovoljnost –
profesionalnost delovanja.
116
(2005, 311) menita, da deležniki medsebojno niso izolirani drug od
drugega. Nevladne organizacije delujejo v skupnostih, kjer deležniki
komunicirajo posredno ali neposredno med seboj, ne da bi nevladna
organizacija lahko vplivala na njihovo komunikacijo. Zato ta princip
nevladnim organizacijam lajša komunikacijo o dojemanju nevladnih
organizacij pri različnih deležnikih. Standerfer in Schafer (2011) pre-
dlagata model, ki združuje elemente notranjega organizacijskega sa-
moocenjevanja in zunanjega nadzora ter dodaja funkcijo komuni-
kacije, ki ni bila vključena v prejšnjih modelih. Standerfer in Scha-
fer (2011) predlagata model, ki združuje elemente organizacijskega
samoocenjevanja in zunanjega nadzora ter dodaja funkcijo komuni-
kacije, ki ni bila vključena v prejšnjih modelih. Ta model združuje
elemente iz predhodno zasnovanih modelov in se zdi primeren na-
čin za zaščito, da se neprofitne organizacije ne oddaljijo od svojega
poslanstva.
Na organizacijo lahko v skladu z doktrino Fakultete za manage-
ment gledamo z dveh vidikov, in sicer z vidika instrumenta in na
drugi strani kot skupnosti interesov. Organizacija kot instrument
zasleduje cilje lastnikov, ustanoviteljev, medtem ko na drugi strani
organizacija kot skupnost interesov zasleduje interese različnih de-
ležnikov, ob skladnosti delovanja z namenom ustanovitve. V ne-
profitnih organizacijah vsekakor prevladuje organizacijski vidik sku-
pnosti interesov, saj je njihovo delovanje mnogo kompleksnejše z vi-
dika interesov različnih deležnikov, ki jih je treba upoštevati. Poleg
nalog načrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja je za mana-
gement odzivnost na različna pričakovanja deležnikov v neprofitnih
organizacijah zelo pomembna. To odzivnost na različna pričakova-
nja deležnikov, ki ga izvaja management, smo poimenovali »odgo-
vornost« (angl. accountability).
V raziskavi smo v skladu z doktrino Fakultete za management
pri presojanju oz. merjenju interesov na uspešnost uporabili dva
pristopa, in sicer interesnega in instrumentalnega. Poleg že upora-
bljenih pristopov bi raziskovalcem v prihodnosti predlagali možnost
uporabe še drugih pristopov, kot so na primer individualizem – ko-
lektivizem, proaktivnost – reaktivnost delovanja, prostovoljnost –
profesionalnost delovanja.
116
