Page 77 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
Tabela 12: Ocena popravljenega regresijskega modela turističnega povpraševanja Avstrijcev v
Sloveniji v obdobju 1980–2013 po izločitvi slamnate spremenljivke.
Regresijski koeficient Vrednost regresijske- T-test Stopnja tveganja VIF
ga koeficienta
2,843 0,008 2,741
Konstanta 3,819 2,757 0,010 2,741
2,827 0,008
It 0,764
Dt-1 0,453
Popravljen R2 = 0,694
F-test = 38,392 Stopnja tveganja = 0,000
n = 34
DW = 1,970
se Dt-1 = 0,160
Vir: izračuni avtorice monografije.
Iz F-testa izhaja, da je regresijski model statistično značilen (p = 0,000).
Popravljen determinacijski koeficient je visok in znaša 0,694; to kaže, da
je 69,4 % sprememb preučevanega turističnega povpraševanja posledica 77
sprememb preučevanih spremenljivk (rasti BDP, števila prenočitev v pred-
hodnem obdobju), medtem ko je preostalih 30,6 % sprememb turistične-
ga preučevanja posledica drugih dejavnikov, ki v modelu niso pojasnjeni.
Iz Tabele 12 izhaja, da sta vrednosti regresijskih koeficientov statistič-
no značilni. Vrednosti regresijskih koeficientov sta tudi skladni z ekonom-
sko teorijo. Natančneje, dohodkovna elastičnost turističnega povpraše-
vanja avstrijskih turistov v Sloveniji je v preučevanem obdobju 0,764. Gre
torej za dohodkovno neelastično turistično povpraševanje. Za avstrijske
turiste je potovanje v Slovenijo, podobno kot za italijanske turiste, zaznano
kot t. i. normalna dobrina, za katero je značilno, da je dohodkovna elastič-
nost turističnega povpraševanja med 0 in 1.
Navade obiska Slovenije za avstrijske turiste niso zelo pomembne, saj je
regresijski koeficient otudrloisžteonvepoodSvilosnveensipjiresme epnolvjievčkaez(aD0t-,14)5le%0,,4č5e3s.ePjoevv-
praševanje avstrijskih
predhodnem letu povečalo za 1 %. Slovenija za avstrijske turiste ni destina-
cija, v kateri bi zelo pogosto ponavljali obisk.
Dolgoročna dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja, ki jo
izračunamo na podlagi koeficienta prilagajanja3, znaša za avstrijske turiste
v Sloveniji 1,395. Na dolgi rok je turistično povpraševanje avstrijskih turi-
stov po Sloveniji dohodkovno elastično, vendar precej manj, kot to velja za
italijanske turiste.
Multikolinearnost v modelu ni prisotna, saj je vrednost VIF 2,742.
Vrednost Durbinovega h-testa dopolnjenega regresijskega modela po izlo-
čitvi slamnate spremenljivke kaže, da v modelu avtokroelacija ni prisotna.
3 Izračun dolgoročne vrednosti koeficienta dohodkovne elastičnosti turističnega povpraševanja:
0,763/(1 – 0,453) = 1,395.
Tabela 12: Ocena popravljenega regresijskega modela turističnega povpraševanja Avstrijcev v
Sloveniji v obdobju 1980–2013 po izločitvi slamnate spremenljivke.
Regresijski koeficient Vrednost regresijske- T-test Stopnja tveganja VIF
ga koeficienta
2,843 0,008 2,741
Konstanta 3,819 2,757 0,010 2,741
2,827 0,008
It 0,764
Dt-1 0,453
Popravljen R2 = 0,694
F-test = 38,392 Stopnja tveganja = 0,000
n = 34
DW = 1,970
se Dt-1 = 0,160
Vir: izračuni avtorice monografije.
Iz F-testa izhaja, da je regresijski model statistično značilen (p = 0,000).
Popravljen determinacijski koeficient je visok in znaša 0,694; to kaže, da
je 69,4 % sprememb preučevanega turističnega povpraševanja posledica 77
sprememb preučevanih spremenljivk (rasti BDP, števila prenočitev v pred-
hodnem obdobju), medtem ko je preostalih 30,6 % sprememb turistične-
ga preučevanja posledica drugih dejavnikov, ki v modelu niso pojasnjeni.
Iz Tabele 12 izhaja, da sta vrednosti regresijskih koeficientov statistič-
no značilni. Vrednosti regresijskih koeficientov sta tudi skladni z ekonom-
sko teorijo. Natančneje, dohodkovna elastičnost turističnega povpraše-
vanja avstrijskih turistov v Sloveniji je v preučevanem obdobju 0,764. Gre
torej za dohodkovno neelastično turistično povpraševanje. Za avstrijske
turiste je potovanje v Slovenijo, podobno kot za italijanske turiste, zaznano
kot t. i. normalna dobrina, za katero je značilno, da je dohodkovna elastič-
nost turističnega povpraševanja med 0 in 1.
Navade obiska Slovenije za avstrijske turiste niso zelo pomembne, saj je
regresijski koeficient otudrloisžteonvepoodSvilosnveensipjiresme epnolvjievčkaez(aD0t-,14)5le%0,,4č5e3s.ePjoevv-
praševanje avstrijskih
predhodnem letu povečalo za 1 %. Slovenija za avstrijske turiste ni destina-
cija, v kateri bi zelo pogosto ponavljali obisk.
Dolgoročna dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja, ki jo
izračunamo na podlagi koeficienta prilagajanja3, znaša za avstrijske turiste
v Sloveniji 1,395. Na dolgi rok je turistično povpraševanje avstrijskih turi-
stov po Sloveniji dohodkovno elastično, vendar precej manj, kot to velja za
italijanske turiste.
Multikolinearnost v modelu ni prisotna, saj je vrednost VIF 2,742.
Vrednost Durbinovega h-testa dopolnjenega regresijskega modela po izlo-
čitvi slamnate spremenljivke kaže, da v modelu avtokroelacija ni prisotna.
3 Izračun dolgoročne vrednosti koeficienta dohodkovne elastičnosti turističnega povpraševanja:
0,763/(1 – 0,453) = 1,395.
