Page 85 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
Sklep
Monografija je razdeljena na teoretični in empirični (raziskovalni) del. V
teoretičnem delu sta obravnavana tako turistično povpraševanje kot po-
nudbena stran, katere obseg in razvitost se tudi odraža v povpraševanju po
destinaciji. Obrazložena je odzivnost turističnega povpraševanja na dejav-
nike povpraševanja, kar je nujno za razumevanje povpraševanja. Po pregle-
du metod preučevanja turističnega povpraševanja se monografija usmeri v
preučevanje turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije z
vzročno-posledičnim modelom. V ta namen je izvedena regresijska anali-
za o vplivu izbranih dejavnikov na turistično povpraševanje v obdobju med
letoma 1980 in 2013, kar je dovolj dolgo obdobje. Pri tem se v ponudbeno
stran destinacije, ki lahko spodbuja ali zavira povpraševanje, usmerjamo le
skozi dve slamnati spremenljivki.
Za italijanski izvorni trg ugotavljamo, da se dohodkovna elastičnost
povpraševanja Italijanov doma in v Sloveniji občutno razlikuje. Medtem
ko znaša za domači turizem celotne Italije kar 1,43, za domači turizem se-
verne Italije – od koder v Slovenijo prihaja največ turistov – pa nekoliko
manj, in sicer 1,27 (Massidda in Etzo 2012), pričujoča raziskava kaže, da je
dohodkovna elastičnost italijanskih turistov v Sloveniji dohodkovno nee-
lastična (koeficient elastičnosti znaša 0,82).
Dohodkovne elastičnosti turističnega povpraševanja Avstrijcev v Slo-
veniji je tudi pozitivna in neelastična (koeficient elastičnosti znaša 0,76),
kar je v nasprotju s predhodno študijo avstrijskega povpraševanja po Slo-
veniji (Nemec Rudež 2008). Slednja je zaznala negativno dohodkovno ela-
stičnost turističnega povpraševanja za sicer precej krajše časovno obdobje
(med letoma 1996 in 2006), kar je verjetno razlog za razliko. Nadalje, raz-
Monografija je razdeljena na teoretični in empirični (raziskovalni) del. V
teoretičnem delu sta obravnavana tako turistično povpraševanje kot po-
nudbena stran, katere obseg in razvitost se tudi odraža v povpraševanju po
destinaciji. Obrazložena je odzivnost turističnega povpraševanja na dejav-
nike povpraševanja, kar je nujno za razumevanje povpraševanja. Po pregle-
du metod preučevanja turističnega povpraševanja se monografija usmeri v
preučevanje turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije z
vzročno-posledičnim modelom. V ta namen je izvedena regresijska anali-
za o vplivu izbranih dejavnikov na turistično povpraševanje v obdobju med
letoma 1980 in 2013, kar je dovolj dolgo obdobje. Pri tem se v ponudbeno
stran destinacije, ki lahko spodbuja ali zavira povpraševanje, usmerjamo le
skozi dve slamnati spremenljivki.
Za italijanski izvorni trg ugotavljamo, da se dohodkovna elastičnost
povpraševanja Italijanov doma in v Sloveniji občutno razlikuje. Medtem
ko znaša za domači turizem celotne Italije kar 1,43, za domači turizem se-
verne Italije – od koder v Slovenijo prihaja največ turistov – pa nekoliko
manj, in sicer 1,27 (Massidda in Etzo 2012), pričujoča raziskava kaže, da je
dohodkovna elastičnost italijanskih turistov v Sloveniji dohodkovno nee-
lastična (koeficient elastičnosti znaša 0,82).
Dohodkovne elastičnosti turističnega povpraševanja Avstrijcev v Slo-
veniji je tudi pozitivna in neelastična (koeficient elastičnosti znaša 0,76),
kar je v nasprotju s predhodno študijo avstrijskega povpraševanja po Slo-
veniji (Nemec Rudež 2008). Slednja je zaznala negativno dohodkovno ela-
stičnost turističnega povpraševanja za sicer precej krajše časovno obdobje
(med letoma 1996 in 2006), kar je verjetno razlog za razliko. Nadalje, raz-
