Page 87 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije 87
te spremenljivke. Nizozemci so se tudi najmočneje odzvali na politično ne-
stabilnost na Balkanu leta 1999, kar verjetno izhaja iz oddaljenosti izvor-
nega trga in posledično slabšega poznavanje razmer v Sloveniji. Slednje po-
raja vprašanje, kaj je za bolj oddaljene izvorne trge Slovenije pomembneje
– kupna moč izvornega trga na eni strani ali navade obiska oz. poznavanje
in domačnost destinacije na drugi.
Natančnost posameznih modelov je bila preverjena z napovedovanjem
ex post za leto 2014, torej za eno leto po preučevanem obdobua. Absolu-
tna procentualna napaka je za leto 2014 pokazala vrednosti med 0,18 %
za Nemčijo in 12,12 % za Nizozemsko. To kaže na zelo natančno napoved
za Avstrijo, Nemčijo in Italijo, na primeru Nizozemske pa na dobro napo-
ved. Kazalec MAPE namreč ni izračunan, saj za leto 2015 še ni na razpola-
go potrebnih podatkov.
Omejitev raziskanih modelov je v odsotnosti izračuna cenovne elastič-
nosti turističnega povpraševanja, ki je sicer pomembna za turistične ponu-
dnike zaradi svojega vpliva na prihodke ponudnikov. Model tudi ne zajema
dejavnikov, ki izhajajo iz ponudbene strani destinacije (promocija, privlač-
nosti, kakovost storitev), kar bi bilo potrebno nadgraditi v prihodnje.
Ugotovitve, do katerih smo prišli, so specifične za Slovenijo, zato jih ne
moremo posplošiti na podobne ali sosednje destinacije kot tudi ne na vede-
nje turistov iz preučevanih izvornih trgov na drugih destinacijah. Nadalj-
nje preučevanje turističnega povpraševanja bi se lahko razširilo na sezon-
sko spremenljivost turističnega povpraševanja izvornih trgov Slovenije kot
tudi na druge izvorne trge in raziskavo morebitnih razlik med manj in bolj
oddaljenimi trgi Slovenije.
Omejitev študije predstavlja tudi zajemanje agregatnega povpraševanja
izvornih trgov. Zaradi tega namreč pride do poenotenja različnih motivov
za potovanje znotraj širšega geografskega izvornega trga. Preučevanje od-
zivnosti turističnega povpraševanja za ožje skupine turistov oz. vrste turiz-
ma bi doprineslo nadaljnja dognanja na tem področju.
te spremenljivke. Nizozemci so se tudi najmočneje odzvali na politično ne-
stabilnost na Balkanu leta 1999, kar verjetno izhaja iz oddaljenosti izvor-
nega trga in posledično slabšega poznavanje razmer v Sloveniji. Slednje po-
raja vprašanje, kaj je za bolj oddaljene izvorne trge Slovenije pomembneje
– kupna moč izvornega trga na eni strani ali navade obiska oz. poznavanje
in domačnost destinacije na drugi.
Natančnost posameznih modelov je bila preverjena z napovedovanjem
ex post za leto 2014, torej za eno leto po preučevanem obdobua. Absolu-
tna procentualna napaka je za leto 2014 pokazala vrednosti med 0,18 %
za Nemčijo in 12,12 % za Nizozemsko. To kaže na zelo natančno napoved
za Avstrijo, Nemčijo in Italijo, na primeru Nizozemske pa na dobro napo-
ved. Kazalec MAPE namreč ni izračunan, saj za leto 2015 še ni na razpola-
go potrebnih podatkov.
Omejitev raziskanih modelov je v odsotnosti izračuna cenovne elastič-
nosti turističnega povpraševanja, ki je sicer pomembna za turistične ponu-
dnike zaradi svojega vpliva na prihodke ponudnikov. Model tudi ne zajema
dejavnikov, ki izhajajo iz ponudbene strani destinacije (promocija, privlač-
nosti, kakovost storitev), kar bi bilo potrebno nadgraditi v prihodnje.
Ugotovitve, do katerih smo prišli, so specifične za Slovenijo, zato jih ne
moremo posplošiti na podobne ali sosednje destinacije kot tudi ne na vede-
nje turistov iz preučevanih izvornih trgov na drugih destinacijah. Nadalj-
nje preučevanje turističnega povpraševanja bi se lahko razširilo na sezon-
sko spremenljivost turističnega povpraševanja izvornih trgov Slovenije kot
tudi na druge izvorne trge in raziskavo morebitnih razlik med manj in bolj
oddaljenimi trgi Slovenije.
Omejitev študije predstavlja tudi zajemanje agregatnega povpraševanja
izvornih trgov. Zaradi tega namreč pride do poenotenja različnih motivov
za potovanje znotraj širšega geografskega izvornega trga. Preučevanje od-
zivnosti turističnega povpraševanja za ožje skupine turistov oz. vrste turiz-
ma bi doprineslo nadaljnja dognanja na tem področju.
