Page 86 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
iskava kaže, da je Slovenija zaznana s strani nemških turistov kot manj-
vredna destinacija (koeficient dohodkovne elastičnosti povpraševanja je
negativen in znaša -0,174), resda pa je relativno nizek. To je skladno s pred-
hodno študijo povpraševanja nemških turistov po Sloveniji, ki meri le ob-
dobje med letoma 1996 in 2006 (Nemec Rudež 2008) in nakazuje, da naj
bi nemški turisti slabše vrednotili Slovenijo kot destinacijo kot pa italijan-
ski in avstrijski. Nadaljnje preučevanje bi lahko odgovorilo, zakaj se zazna-
vanje nemških turistov tako razlikuje od avstrijskih turistov in ali vpliva
na drugačno dojemanje Slovenije tudi večja geografska oddaljenost Nem-
čije in posledično slabše poznavanje Slovenije.
Posledično je za italijanski in avstrijski trg značilno dolgoročno dohod-
kovno elastično povpraševanje (nekaj nad 1). Povečevanje kupne moči na
teh trgih pa bo pripomoglo k takšni odzivnosti povpraševanja le, če na po-
86 nudbeni strani ne bodo prisotna ozka grla na področju kapacitet oz. inve-
sticij vanje. Dolgoročno negativno dohodkovno elastično povpraševanje s
strani nemških trgov pa se lahko izboljša z več vlaganji v promocijo in pre-
poznavnost na nemškem trgu.
Navade obiska so se izkazale kot pomembne za obiskovanje Slovenije.
Za italijanske turiste so navade obiska Slovenije pomembne (koeficient ela-
stičnosti znaša 0,65). Študija (Massidda in Etzo 2012), ki je raziskovala ela-
stičnost domačega turističnega povpraševanja Italijanov, je ugotovila neko-
liko višji koeficient elastičnosti, ki meri navade obiska (koeficient odložene
odvisne spremenljivke), in sicer 0,8. To nakazuje, da imajo italijanski turi-
sti drugačne navade obiskovanja Slovenije kot Italije. Skladno z ugotovitva-
mi Garin-Munoz (2006, 290) tako visok koeficient odložene odvisne spre-
menljivke kaže na zvestobo destinaciji in na pomembnost učinka govoric
»od ust do ust«, ki vplivajo na izbor destinacije.
Navade obiska Slovenije nemških turistov (koeficient znaša 0,678) so,
presenetljivo, podobne italijanskim, navkljub temu, da imajo nemški tu-
risti Slovenijo za manjvredno destinacijo. Po drugi strani pa so, presenet-
ljivo, navade obiska Slovenije s strani avstrijskih turistov manj pomembne
navkljub bližini Slovenije (koeficient znaša 0,453).
Najmočnejše navade obiska so izražene med preučevanimi trgi na ni-
zozemskem izvornem trgu (koeficient 0,81). Gre za specifičen trg za Slove-
nijo, saj zanj ne moremo trditi, da rast BDP vpliva na tamkajšnje povpra-
ševanje po Sloveniji, hkrati pa so navade obiska močne. To pomeni, da je
promocija Slovenije, ki se zrcali tudi v neformalnih načinih, na tem trgu še
toliko pomembnejša.
Italijani, Nemci in Nizozemci so se močno odzvali na negativne do-
godke v Sloveniji leta 1991, medtem ko model avstrijskega trga ne zajema
iskava kaže, da je Slovenija zaznana s strani nemških turistov kot manj-
vredna destinacija (koeficient dohodkovne elastičnosti povpraševanja je
negativen in znaša -0,174), resda pa je relativno nizek. To je skladno s pred-
hodno študijo povpraševanja nemških turistov po Sloveniji, ki meri le ob-
dobje med letoma 1996 in 2006 (Nemec Rudež 2008) in nakazuje, da naj
bi nemški turisti slabše vrednotili Slovenijo kot destinacijo kot pa italijan-
ski in avstrijski. Nadaljnje preučevanje bi lahko odgovorilo, zakaj se zazna-
vanje nemških turistov tako razlikuje od avstrijskih turistov in ali vpliva
na drugačno dojemanje Slovenije tudi večja geografska oddaljenost Nem-
čije in posledično slabše poznavanje Slovenije.
Posledično je za italijanski in avstrijski trg značilno dolgoročno dohod-
kovno elastično povpraševanje (nekaj nad 1). Povečevanje kupne moči na
teh trgih pa bo pripomoglo k takšni odzivnosti povpraševanja le, če na po-
86 nudbeni strani ne bodo prisotna ozka grla na področju kapacitet oz. inve-
sticij vanje. Dolgoročno negativno dohodkovno elastično povpraševanje s
strani nemških trgov pa se lahko izboljša z več vlaganji v promocijo in pre-
poznavnost na nemškem trgu.
Navade obiska so se izkazale kot pomembne za obiskovanje Slovenije.
Za italijanske turiste so navade obiska Slovenije pomembne (koeficient ela-
stičnosti znaša 0,65). Študija (Massidda in Etzo 2012), ki je raziskovala ela-
stičnost domačega turističnega povpraševanja Italijanov, je ugotovila neko-
liko višji koeficient elastičnosti, ki meri navade obiska (koeficient odložene
odvisne spremenljivke), in sicer 0,8. To nakazuje, da imajo italijanski turi-
sti drugačne navade obiskovanja Slovenije kot Italije. Skladno z ugotovitva-
mi Garin-Munoz (2006, 290) tako visok koeficient odložene odvisne spre-
menljivke kaže na zvestobo destinaciji in na pomembnost učinka govoric
»od ust do ust«, ki vplivajo na izbor destinacije.
Navade obiska Slovenije nemških turistov (koeficient znaša 0,678) so,
presenetljivo, podobne italijanskim, navkljub temu, da imajo nemški tu-
risti Slovenijo za manjvredno destinacijo. Po drugi strani pa so, presenet-
ljivo, navade obiska Slovenije s strani avstrijskih turistov manj pomembne
navkljub bližini Slovenije (koeficient znaša 0,453).
Najmočnejše navade obiska so izražene med preučevanimi trgi na ni-
zozemskem izvornem trgu (koeficient 0,81). Gre za specifičen trg za Slove-
nijo, saj zanj ne moremo trditi, da rast BDP vpliva na tamkajšnje povpra-
ševanje po Sloveniji, hkrati pa so navade obiska močne. To pomeni, da je
promocija Slovenije, ki se zrcali tudi v neformalnih načinih, na tem trgu še
toliko pomembnejša.
Italijani, Nemci in Nizozemci so se močno odzvali na negativne do-
godke v Sloveniji leta 1991, medtem ko model avstrijskega trga ne zajema
