Page 135 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Zaključek 135
ja razvoj okolju prijaznih produktov in tehnologij. Dejstvo je, da cilj Ak-
cijskega načrta za zeleno javno naročanje za obdobje 2009–2012 – v letu
2012, bo 50 % oddanih javnih naročil »zelenih« (Vlada RS 2009) – ni bil
dosežen. Zato je ključno, da država k urejanju področja zelenih javnih na-
ročil pristopa bolj sistematično.
Prispevek k znanosti
Izvirni prispevek raziskave k znanosti predstavlja lastna kvantitativna ana-
liza. Z znanimi statističnimi metodami smo najprej parcialno – po po-
sameznih hipotezah – analizirali povezave med dejavniki ekonomske
uspešnosti poslovanja podjetij, potencialnimi vplivnimi dejavniki na kon-
kurenčnost podjetij, dejavniki kakovosti makroekonomskega in sektorske-
ga okolja ter določenimi značilnostmi podjetij, nato pa simultano – z mo-
deliranjem z linearnimi strukturnimi enačbami – analizirali odnose med
več spremenljivkami, izhajajočimi iz hipotez. Prav slednje označuje prvovr-
stnost raziskave, saj do sedaj raziskave, ki bi preučevane vsebine obravnava-
la simultano in ne samo parcialno, nismo zasledili.
Ugotovitve raziskave bodo lahko v pomoč podjetjem za izboljšanje us-
pešnosti in konkurenčnosti, državnim institucijam za izboljšanje poslov-
nega in institucionalnega okolja ter ekonomskim politikam, usmerjenim
v trajnostni razvoj.
Z raziskavo prispevamo rezultate in (spo)znanja, pomembna za krepi-
tev povezanosti med uspešnostjo poslovanja in trajnostmi razvojem podje-
tij ter konkurenčnim okoljem.
Predlogi za nadaljnje raziskovanje
V raziskavo smo vključili samo MSP – osnovno gonilo gospodarstva. V
prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med velikimi podjetji (z
več kot 250 zaposlenimi) z namenom primerjanja rezultatov v okviru de-
javnikov ekonomske uspešnosti poslovanja, dejavnikov kakovosti makro-
ekonomskega in sektorskega okolja, potencialnih vplivnih dejavnikov na
konkurenčnost podjetij ter strukturnih modelov, da bi ugotovili ključne
razlike v povezavah med preučevanimi dejavniki.
Raziskava je bila usmerjena v managerje podjetij, saj imajo po našem
vedenju le-ti največ informacij o preučevani temi. Zanimivo pa bi bilo
vključiti tudi ostale zaposlene v podjetjih, in sicer v sklopu potencialnih
vplivnih dejavnikov na konkurenčnost podjetja. Sedanji rezultati predsta-
vljajo zgolj vodstveno oceno. Ocena ostalih zaposlenih bi lahko pokazala
drugo perspektivo stanja v podjetjih.
ja razvoj okolju prijaznih produktov in tehnologij. Dejstvo je, da cilj Ak-
cijskega načrta za zeleno javno naročanje za obdobje 2009–2012 – v letu
2012, bo 50 % oddanih javnih naročil »zelenih« (Vlada RS 2009) – ni bil
dosežen. Zato je ključno, da država k urejanju področja zelenih javnih na-
ročil pristopa bolj sistematično.
Prispevek k znanosti
Izvirni prispevek raziskave k znanosti predstavlja lastna kvantitativna ana-
liza. Z znanimi statističnimi metodami smo najprej parcialno – po po-
sameznih hipotezah – analizirali povezave med dejavniki ekonomske
uspešnosti poslovanja podjetij, potencialnimi vplivnimi dejavniki na kon-
kurenčnost podjetij, dejavniki kakovosti makroekonomskega in sektorske-
ga okolja ter določenimi značilnostmi podjetij, nato pa simultano – z mo-
deliranjem z linearnimi strukturnimi enačbami – analizirali odnose med
več spremenljivkami, izhajajočimi iz hipotez. Prav slednje označuje prvovr-
stnost raziskave, saj do sedaj raziskave, ki bi preučevane vsebine obravnava-
la simultano in ne samo parcialno, nismo zasledili.
Ugotovitve raziskave bodo lahko v pomoč podjetjem za izboljšanje us-
pešnosti in konkurenčnosti, državnim institucijam za izboljšanje poslov-
nega in institucionalnega okolja ter ekonomskim politikam, usmerjenim
v trajnostni razvoj.
Z raziskavo prispevamo rezultate in (spo)znanja, pomembna za krepi-
tev povezanosti med uspešnostjo poslovanja in trajnostmi razvojem podje-
tij ter konkurenčnim okoljem.
Predlogi za nadaljnje raziskovanje
V raziskavo smo vključili samo MSP – osnovno gonilo gospodarstva. V
prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med velikimi podjetji (z
več kot 250 zaposlenimi) z namenom primerjanja rezultatov v okviru de-
javnikov ekonomske uspešnosti poslovanja, dejavnikov kakovosti makro-
ekonomskega in sektorskega okolja, potencialnih vplivnih dejavnikov na
konkurenčnost podjetij ter strukturnih modelov, da bi ugotovili ključne
razlike v povezavah med preučevanimi dejavniki.
Raziskava je bila usmerjena v managerje podjetij, saj imajo po našem
vedenju le-ti največ informacij o preučevani temi. Zanimivo pa bi bilo
vključiti tudi ostale zaposlene v podjetjih, in sicer v sklopu potencialnih
vplivnih dejavnikov na konkurenčnost podjetja. Sedanji rezultati predsta-
vljajo zgolj vodstveno oceno. Ocena ostalih zaposlenih bi lahko pokazala
drugo perspektivo stanja v podjetjih.
