Page 134 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
Nenazadnje je za mnoga podjetja domači trg premajhen, zato je po-
membno, da država učinkovito spodbuja internacionalizacijo poslovanja
podjetij (tudi inovativnejše pristope uveljavljanja na mednarodnih trgih,
kot so pilotni in demonstracijski projekti) ter vhodne in izhodne neposre-
dne tuje investicije.
Implikacije za ekonomske politike, usmerjene v trajnostni razvoj
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da podjetja trajnostnemu razvoju, pred-
vsepa njegovi okoljski sestavini, posvečajo premajhno pozornost. Več kot
polovica sodelujočih podjetij standarda ISO 14001 ali sheme EMAS, ki
predstavljata sistematičen pristop k varovanju okolja, ne uvaja. Varovanje
okolja postaja vedno pomembnejši kazalec uveljavljanja načel trajnostnega
razvoja, zato je pomembno, da podjetja v prihodnje, v kolikor želijo posta-
134 ti resnično trajnostno usmerjena, gradijo na novi strateški viziji, ki bo po-
leg zagotavljanja dolgoročne rasti podjetja in družbene odgovornosti spod-
bujala tudi dvig kakovosti naravnega okolja.
V tem kontekstu imajo ključen pomen tudi ekonomske politike. Glede
na rezultate raziskave bi veljalo večjo pozornost posvetiti ekonomski poli-
tiki varstva okolja. Ta je neposredno povezana s trajnostno proizvodnjo, ki
narekuje ustvarjenje večje vrednosti z uporabo manj virov, zniževanje stro-
škov in zmanjševanje vpliva proizvodov na okolje. Gospodarnejši proizvo-
dni proces je povezan s t. i. integralno politiko do proizvodov, ki zajema
ekonomske instrumente (davke in subvencije), zakonodajo (zelena javna
naročila), sisteme ravnanja z okoljem (ISO 14001, EMAS), eko-oblikova-
nje ter okoljsko in energetsko označevanje proizvodov itd. (prirejeno po
Evropska komisija 2003b).
Predvsem subvencijam (npr. za eko-inovacije) in zelenemu javnemu na-
ročanju bi morala država posvetiti večjo pozornost. Namreč, podatki iz
zadnjega poročila o stanju eko-inovacij v RS kažejo, da je RS v letu 2013
dosegla 70 % povprečja EU na področju investicij v eko-inovacije, kar je si-
cer bolje kot leta 2012 (55 %) in 2011 (68 %), a vendar pod povprečjem EU
(Evropska komisija 2013c). Z namenjanjem več finančnih sredstev v eko-
-inovacije, v smislu subvencij, bi se spodbudilo razmah novih inovativnih
produktov in procesov, ki imajo, upoštevajoč celotni življenjski krog, manj-
ši vpliv na okolje. Ti s prodorom na trg prispevajo k trajnostnim vzorcem
proizvodnje (in potrošnje), prinašajo razvoj novih, okolju prijaznih tehno-
logij in nova delovna mesta, kar nedvomno zagotavlja gospodarsko rast in
konkurenčnost. Tudi z ustreznimi pogoji za javna naročila država lahko
ustvari bolj trajnostno naravnano gospodarstvo oz. neposredno vpliva na
zmanjševanje vplivov na okolje, na varčevanje z naravnimi viri ter spodbu-
Nenazadnje je za mnoga podjetja domači trg premajhen, zato je po-
membno, da država učinkovito spodbuja internacionalizacijo poslovanja
podjetij (tudi inovativnejše pristope uveljavljanja na mednarodnih trgih,
kot so pilotni in demonstracijski projekti) ter vhodne in izhodne neposre-
dne tuje investicije.
Implikacije za ekonomske politike, usmerjene v trajnostni razvoj
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da podjetja trajnostnemu razvoju, pred-
vsepa njegovi okoljski sestavini, posvečajo premajhno pozornost. Več kot
polovica sodelujočih podjetij standarda ISO 14001 ali sheme EMAS, ki
predstavljata sistematičen pristop k varovanju okolja, ne uvaja. Varovanje
okolja postaja vedno pomembnejši kazalec uveljavljanja načel trajnostnega
razvoja, zato je pomembno, da podjetja v prihodnje, v kolikor želijo posta-
134 ti resnično trajnostno usmerjena, gradijo na novi strateški viziji, ki bo po-
leg zagotavljanja dolgoročne rasti podjetja in družbene odgovornosti spod-
bujala tudi dvig kakovosti naravnega okolja.
V tem kontekstu imajo ključen pomen tudi ekonomske politike. Glede
na rezultate raziskave bi veljalo večjo pozornost posvetiti ekonomski poli-
tiki varstva okolja. Ta je neposredno povezana s trajnostno proizvodnjo, ki
narekuje ustvarjenje večje vrednosti z uporabo manj virov, zniževanje stro-
škov in zmanjševanje vpliva proizvodov na okolje. Gospodarnejši proizvo-
dni proces je povezan s t. i. integralno politiko do proizvodov, ki zajema
ekonomske instrumente (davke in subvencije), zakonodajo (zelena javna
naročila), sisteme ravnanja z okoljem (ISO 14001, EMAS), eko-oblikova-
nje ter okoljsko in energetsko označevanje proizvodov itd. (prirejeno po
Evropska komisija 2003b).
Predvsem subvencijam (npr. za eko-inovacije) in zelenemu javnemu na-
ročanju bi morala država posvetiti večjo pozornost. Namreč, podatki iz
zadnjega poročila o stanju eko-inovacij v RS kažejo, da je RS v letu 2013
dosegla 70 % povprečja EU na področju investicij v eko-inovacije, kar je si-
cer bolje kot leta 2012 (55 %) in 2011 (68 %), a vendar pod povprečjem EU
(Evropska komisija 2013c). Z namenjanjem več finančnih sredstev v eko-
-inovacije, v smislu subvencij, bi se spodbudilo razmah novih inovativnih
produktov in procesov, ki imajo, upoštevajoč celotni življenjski krog, manj-
ši vpliv na okolje. Ti s prodorom na trg prispevajo k trajnostnim vzorcem
proizvodnje (in potrošnje), prinašajo razvoj novih, okolju prijaznih tehno-
logij in nova delovna mesta, kar nedvomno zagotavlja gospodarsko rast in
konkurenčnost. Tudi z ustreznimi pogoji za javna naročila država lahko
ustvari bolj trajnostno naravnano gospodarstvo oz. neposredno vpliva na
zmanjševanje vplivov na okolje, na varčevanje z naravnimi viri ter spodbu-
