Page 136 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
Izbor dejavnikov ekonomske uspešnosti poslovanja, dejavnikov kako-
vosti makroekonomskega in sektorskega okolja je omejen. V prihodnje bi
veljalo v raziskavo vključiti tudi dejavnike uspešnosti poslovanja, ki niso
ekonomske narave, kot npr. zadovoljstvo zaposlenih, organizacijsko kultu-
ro, voditeljstvo ipd. Med dejavnike kakovosti makroekonomskega okolja
bi se lahko vključilo še delovanje državnih institucij in razne politike, kot
je trgovinska politika in politika trga dela. Ostali dejavniki kakovosti sek-
torskega okolja pa bi lahko bili obseg kupcev in sektorske politike. S tem
bi se razširil raziskovalni spekter, ki bi pripomogel k identifikciji še drugih
specifičnih dejavnikov v strukturnem modelu, ki vplivajo na odvisno spre-
menljivko – prihodke od prodaje.
V prihodnje bi bilo zanimivo izvesti raziskavo še v drugih državah EU,
in sicer v tistih, ki jih kriza ni toliko prizadela, kot so npr. Avstrija, Nemči-
136 ja, Belgija, Finska itd. Tako bi lahko rezultate raziskave primerjali z rezulta-
ti iz drugih držav in na osnovi tega oblikovali še konkretnejše implikacije,
pomembne za uspešnost in konkurenčnost slovenskih MSP, za izboljšanje
poslovnega in institucionalnega okolja, ter implikacije, pomembne za eko-
nomske politike, usmerjene v trajnostni razvoj.
Izbor dejavnikov ekonomske uspešnosti poslovanja, dejavnikov kako-
vosti makroekonomskega in sektorskega okolja je omejen. V prihodnje bi
veljalo v raziskavo vključiti tudi dejavnike uspešnosti poslovanja, ki niso
ekonomske narave, kot npr. zadovoljstvo zaposlenih, organizacijsko kultu-
ro, voditeljstvo ipd. Med dejavnike kakovosti makroekonomskega okolja
bi se lahko vključilo še delovanje državnih institucij in razne politike, kot
je trgovinska politika in politika trga dela. Ostali dejavniki kakovosti sek-
torskega okolja pa bi lahko bili obseg kupcev in sektorske politike. S tem
bi se razširil raziskovalni spekter, ki bi pripomogel k identifikciji še drugih
specifičnih dejavnikov v strukturnem modelu, ki vplivajo na odvisno spre-
menljivko – prihodke od prodaje.
V prihodnje bi bilo zanimivo izvesti raziskavo še v drugih državah EU,
in sicer v tistih, ki jih kriza ni toliko prizadela, kot so npr. Avstrija, Nemči-
136 ja, Belgija, Finska itd. Tako bi lahko rezultate raziskave primerjali z rezulta-
ti iz drugih držav in na osnovi tega oblikovali še konkretnejše implikacije,
pomembne za uspešnost in konkurenčnost slovenskih MSP, za izboljšanje
poslovnega in institucionalnega okolja, ter implikacije, pomembne za eko-
nomske politike, usmerjene v trajnostni razvoj.
