Page 15 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Uvod
Svetovno gospodarstvo se hitro spreminja, kar zahteva ravno tako hitre od-
zive nacionalnih gospodarstev, da ohranijo svojo globalno konkurenčnost.
V spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu si je EU leta 2000 postavila
strateški cilj, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno, dinamično ter
na znanju temelječe gospodarstvo na svetu (Evropski svet 2000). Za dose-
ganje tega cilja je bila oblikovana lizbonska strategija.
Finančna in gospodarska kriza (v nadaljevanju: kriza) pa je razkrila
mnoge težave in netrajnostne gospodarske razmere v evropskih državah.
Za spopadanje s težavami so države članice EU leta 2010 sprejele strategijo
Evropa 2020, s katero naj bi bila zagotovljena rast v EU v prihodnjem de-
setletju. Postavljen je nov cilj – postati pametno, trajnostno in vključujo-
če gospodarstvo, pri čemer pametna rast pomeni razvoj gospodarstva, ki
temelji na znanju in inovacijah, trajnostna rast pomeni spodbujanje bolj
konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire,
vključujoča rast pa pomeni utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo za-
poslenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo (Evropska komisija
2010a). Pomembno je, da se ta tri prednostna področja medsebojno krepi-
jo in dosledno uresničujejo, saj bo samo tako Evropa izšla iz krize močnej-
ša, konkurenčnejša (prav tam).
V namen krepitve konkurenčnosti in inovativnosti v EU sta Evrop-
ski parlament in Evropski svet leta 2006 sprejela Okvirni program za kon-
kurenčnost in inovativnost (CIP) v obdobju 2007–2013, usmerjen pred-
vsem v MSP, saj so prav ta osnovno gonilo evropskega gospodarstva. V času
krize je konkurenčnost MSP izrazito padla, zato sta Evropski parlament
Svetovno gospodarstvo se hitro spreminja, kar zahteva ravno tako hitre od-
zive nacionalnih gospodarstev, da ohranijo svojo globalno konkurenčnost.
V spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu si je EU leta 2000 postavila
strateški cilj, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno, dinamično ter
na znanju temelječe gospodarstvo na svetu (Evropski svet 2000). Za dose-
ganje tega cilja je bila oblikovana lizbonska strategija.
Finančna in gospodarska kriza (v nadaljevanju: kriza) pa je razkrila
mnoge težave in netrajnostne gospodarske razmere v evropskih državah.
Za spopadanje s težavami so države članice EU leta 2010 sprejele strategijo
Evropa 2020, s katero naj bi bila zagotovljena rast v EU v prihodnjem de-
setletju. Postavljen je nov cilj – postati pametno, trajnostno in vključujo-
če gospodarstvo, pri čemer pametna rast pomeni razvoj gospodarstva, ki
temelji na znanju in inovacijah, trajnostna rast pomeni spodbujanje bolj
konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire,
vključujoča rast pa pomeni utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo za-
poslenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo (Evropska komisija
2010a). Pomembno je, da se ta tri prednostna področja medsebojno krepi-
jo in dosledno uresničujejo, saj bo samo tako Evropa izšla iz krize močnej-
ša, konkurenčnejša (prav tam).
V namen krepitve konkurenčnosti in inovativnosti v EU sta Evrop-
ski parlament in Evropski svet leta 2006 sprejela Okvirni program za kon-
kurenčnost in inovativnost (CIP) v obdobju 2007–2013, usmerjen pred-
vsem v MSP, saj so prav ta osnovno gonilo evropskega gospodarstva. V času
krize je konkurenčnost MSP izrazito padla, zato sta Evropski parlament
