Page 19 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 19
Uvod 19
slovenskega gospodarstva in nižje ravni produktivnosti posameznih sek-
torjev. To se je v času krize pokazalo kot ključna slabost gospodarstva in
ovira za hitrejše okrevanje (Roštan 2011, 3). Za povečanje pametne, vklju-
čujoče in trajnostne rasti bodo zato potrebne korenitejše prilagoditve v zve-
zi z rastjo produktivnosti.
Mnoga podjetja se danes soočajo s plačilno nesposobnostjo, kar krat-
koročno predstavlja največjo oviro za hitrejšo oživitev gospodarstva. Poleg
tega so problem slovenskega gospodarstva še visoki davki in stroški dela,
nedostopnost kreditov, pomanjkanje naročil in administrativne ovire. Vse
to slabi kakovost poslovnega okolja in negativno vpliva na ekonomsko us-
pešnost poslovanja podjetij.
Ravno tako lahko na ekonomsko uspešnost poslovanja podjetij vpliva-
jo tudi konkurenca (na domačem trgu glavnega proizvoda), kartelna dogo-
varjanja, premajhen domači trg, kapitalska intenzivnost sektorja, primanj-
kovanje ustrezne delovne sile, panožni sindikati in okoljski standardi.
Hipoteza 2: Delež izvoza v celotni prodaji podjetja je pozitivno povezan s
procesom globalizacije, velikostjo in tujim lastništvom podjetja.
Obrazložitev:
Globalno delovanje oz. vključenost v mednarodne aktivnosti postaja
nujna za dolgoročni obstoj podjetij. Proces od podjetij zahteva prizadeva-
nje za doseganje globalne konkurenčnosti delovanja in poslovanja na stra-
ni povečanja prihodkov od prodaje oz. deleža izvoza v celotni prodaji in
tržnega deleža, razvoja novih produktov in tehnologij ter racionalizacije
stroškovnega vidika poslovanja (Ruzzier in Kesič 2011, 22).
RS se uvršča med države, ki imajo v primerjavi s povprečjem EU več-
ji delež malih in srednje velikih izvoznikov (Evropska komisija 2010c). Po-
datki SURS (2012) kažejo, da so med izvozniki številčnejša mala podjetja,
vrednostno večji delež izvoza pa prispevajo srednje velika podjetja.
Kos in Stanovnik (2004) ugotavljata, da so podjetja s tujim lastništvom
bolj usmerjena na mednarodne trge kot podjetja z domačim lastništvom.
Pozitivno povezanost med deležem izvoza v celotni prodaji in tujim last-
ništvom potrjujejo tudi drugi avtorji, kot npr. Rasiah (2003) in Wignara-
ja (2008).
Na osnovi pravkar povedanega pričakujemo, da je delež izvoza v celot-
ni prodaji podjetja pozitivno povezan s procesom globalizacije, velikostjo
in tujim lastništvom podjetja.
Hipoteza 3: Trajnostni razvoj podjetja je pozitivno povezan s procesom ino-
viranja, odgovornostjo managementa, podjetniškimi mrežami in okoljskimi
standardi.
slovenskega gospodarstva in nižje ravni produktivnosti posameznih sek-
torjev. To se je v času krize pokazalo kot ključna slabost gospodarstva in
ovira za hitrejše okrevanje (Roštan 2011, 3). Za povečanje pametne, vklju-
čujoče in trajnostne rasti bodo zato potrebne korenitejše prilagoditve v zve-
zi z rastjo produktivnosti.
Mnoga podjetja se danes soočajo s plačilno nesposobnostjo, kar krat-
koročno predstavlja največjo oviro za hitrejšo oživitev gospodarstva. Poleg
tega so problem slovenskega gospodarstva še visoki davki in stroški dela,
nedostopnost kreditov, pomanjkanje naročil in administrativne ovire. Vse
to slabi kakovost poslovnega okolja in negativno vpliva na ekonomsko us-
pešnost poslovanja podjetij.
Ravno tako lahko na ekonomsko uspešnost poslovanja podjetij vpliva-
jo tudi konkurenca (na domačem trgu glavnega proizvoda), kartelna dogo-
varjanja, premajhen domači trg, kapitalska intenzivnost sektorja, primanj-
kovanje ustrezne delovne sile, panožni sindikati in okoljski standardi.
Hipoteza 2: Delež izvoza v celotni prodaji podjetja je pozitivno povezan s
procesom globalizacije, velikostjo in tujim lastništvom podjetja.
Obrazložitev:
Globalno delovanje oz. vključenost v mednarodne aktivnosti postaja
nujna za dolgoročni obstoj podjetij. Proces od podjetij zahteva prizadeva-
nje za doseganje globalne konkurenčnosti delovanja in poslovanja na stra-
ni povečanja prihodkov od prodaje oz. deleža izvoza v celotni prodaji in
tržnega deleža, razvoja novih produktov in tehnologij ter racionalizacije
stroškovnega vidika poslovanja (Ruzzier in Kesič 2011, 22).
RS se uvršča med države, ki imajo v primerjavi s povprečjem EU več-
ji delež malih in srednje velikih izvoznikov (Evropska komisija 2010c). Po-
datki SURS (2012) kažejo, da so med izvozniki številčnejša mala podjetja,
vrednostno večji delež izvoza pa prispevajo srednje velika podjetja.
Kos in Stanovnik (2004) ugotavljata, da so podjetja s tujim lastništvom
bolj usmerjena na mednarodne trge kot podjetja z domačim lastništvom.
Pozitivno povezanost med deležem izvoza v celotni prodaji in tujim last-
ništvom potrjujejo tudi drugi avtorji, kot npr. Rasiah (2003) in Wignara-
ja (2008).
Na osnovi pravkar povedanega pričakujemo, da je delež izvoza v celot-
ni prodaji podjetja pozitivno povezan s procesom globalizacije, velikostjo
in tujim lastništvom podjetja.
Hipoteza 3: Trajnostni razvoj podjetja je pozitivno povezan s procesom ino-
viranja, odgovornostjo managementa, podjetniškimi mrežami in okoljskimi
standardi.
