Page 18 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
dodano vrednost. Van Zon in Antonietti (2005) ter Blair (2011, 49) postav-
ljajo človeški kapital za primarni vzrok rasti produktivnosti dela oz. za klju-
čen dejavnik produktivnosti v podjetju.
Management podjetja je odgovorno za uspešno in učinkovito delova-
nje podjetja (Northouse 2010). Pri tem imajo pomembno vlogo tudi ostali
zaposleni v podjetju, zato mora vodstvo znati motivirati zaposlene za izje-
men trud z modeliranjem vlog, z navdihom, s spodbujanjem ustvarjalnosti,
inovativnosti in povezanosti ter nenehno skrbeti za njihov razvoj (Brečko
2012). S tem neposredno prispeva k dvigu produktivnosti dela.
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti podjetja. Bi-
loslavo (2006, 197) poudarja, da dobra urejenost lahko odlično podpira us-
pešnost in učinkovitost delovanja podjetja, kamor sodi tudi produktivnost
dela. Urejenost podjetja obsega: strukturo podjetja, to je razporeditev pri-
18 stojnosti in odgovornosti ter delitev dela v podjetju; obvladovanje proce-
sov, to je potek osnovnih dejavnosti podjetja; sisteme, to so pravila, usme-
ritve in načini delovanja, ter povezovanje posameznikov, skupin in podjetij
(Biloslavo 2006, 197–8). Na delovanje podjetja ima pomemben vpliv tudi
informacijski sistem (Dong, Liu in Yin 2008). Ta naj bi podpiral poslovne
procese v podjetju, zaposlenim nudil podporo pri delu, skratka, predsta-
vljal zanesljiv »motor« podjetja.
Glede na zapisano pričakujemo pozitivno povezanost ekonomske uspeš-
nosti poslovanja podjetja s procesom inoviranja, človeškim kapitalom, z od-
govornostjo managementa ter razvitostjo organizacijskega in informacij-
skega sistema.
Pričakujemo tudi pozitivno povezanost ekonomske uspešnosti poslo-
vanja z naslednjimi dejavniki kakovosti makroekonomskega okolja: plačil-
na sposobnost, stroški dela, davki, krediti, naročila in administrativni po-
stopki, ter sledečimi dejavniki kakovosti sektorskega okolja: konkurenca
na domačem trgu glavnega proizvoda, kartelna dogovarjanja, domači trg,
kapitalska intenzivnost sektorja, delovna sila, panožni sindikati in okolj-
ski standardi.
Kriza je povzročila velika makroekonomska neravnovesja, še posebej
znotraj evro območja (Roštan 2011, 3). Evropska komisija (2010b) poudar-
ja, da gre pojav in ohranjanje notranjih makroekonomskih ravnovesij pri-
pisati dejavnikom konkurenčnosti. Zato naj države članice poskrbijo za ka-
kovostno okolje, ki bo te dejavnike spodbujalo in ne oviralo.
RS je v drugi polovici prejšnjega desetletja do začetka krize beležila raz-
meroma visoko gospodarsko rast, ki pa je v premajhni meri temeljila na
povišanju produktivnosti, ki bi izhajala iz izboljšanja dejavnikov konku-
renčnosti. Relativno nižja produktivnost je predvsem posledica strukture
dodano vrednost. Van Zon in Antonietti (2005) ter Blair (2011, 49) postav-
ljajo človeški kapital za primarni vzrok rasti produktivnosti dela oz. za klju-
čen dejavnik produktivnosti v podjetju.
Management podjetja je odgovorno za uspešno in učinkovito delova-
nje podjetja (Northouse 2010). Pri tem imajo pomembno vlogo tudi ostali
zaposleni v podjetju, zato mora vodstvo znati motivirati zaposlene za izje-
men trud z modeliranjem vlog, z navdihom, s spodbujanjem ustvarjalnosti,
inovativnosti in povezanosti ter nenehno skrbeti za njihov razvoj (Brečko
2012). S tem neposredno prispeva k dvigu produktivnosti dela.
Organizacijski sistem obravnavamo v smislu urejenosti podjetja. Bi-
loslavo (2006, 197) poudarja, da dobra urejenost lahko odlično podpira us-
pešnost in učinkovitost delovanja podjetja, kamor sodi tudi produktivnost
dela. Urejenost podjetja obsega: strukturo podjetja, to je razporeditev pri-
18 stojnosti in odgovornosti ter delitev dela v podjetju; obvladovanje proce-
sov, to je potek osnovnih dejavnosti podjetja; sisteme, to so pravila, usme-
ritve in načini delovanja, ter povezovanje posameznikov, skupin in podjetij
(Biloslavo 2006, 197–8). Na delovanje podjetja ima pomemben vpliv tudi
informacijski sistem (Dong, Liu in Yin 2008). Ta naj bi podpiral poslovne
procese v podjetju, zaposlenim nudil podporo pri delu, skratka, predsta-
vljal zanesljiv »motor« podjetja.
Glede na zapisano pričakujemo pozitivno povezanost ekonomske uspeš-
nosti poslovanja podjetja s procesom inoviranja, človeškim kapitalom, z od-
govornostjo managementa ter razvitostjo organizacijskega in informacij-
skega sistema.
Pričakujemo tudi pozitivno povezanost ekonomske uspešnosti poslo-
vanja z naslednjimi dejavniki kakovosti makroekonomskega okolja: plačil-
na sposobnost, stroški dela, davki, krediti, naročila in administrativni po-
stopki, ter sledečimi dejavniki kakovosti sektorskega okolja: konkurenca
na domačem trgu glavnega proizvoda, kartelna dogovarjanja, domači trg,
kapitalska intenzivnost sektorja, delovna sila, panožni sindikati in okolj-
ski standardi.
Kriza je povzročila velika makroekonomska neravnovesja, še posebej
znotraj evro območja (Roštan 2011, 3). Evropska komisija (2010b) poudar-
ja, da gre pojav in ohranjanje notranjih makroekonomskih ravnovesij pri-
pisati dejavnikom konkurenčnosti. Zato naj države članice poskrbijo za ka-
kovostno okolje, ki bo te dejavnike spodbujalo in ne oviralo.
RS je v drugi polovici prejšnjega desetletja do začetka krize beležila raz-
meroma visoko gospodarsko rast, ki pa je v premajhni meri temeljila na
povišanju produktivnosti, ki bi izhajala iz izboljšanja dejavnikov konku-
renčnosti. Relativno nižja produktivnost je predvsem posledica strukture
