Page 20 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
Obrazložitev:
Delovanje in razvoj podjetij naj bi se približala načelom trajnostnega
razvoja z ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika. Trajnostni razvoj
je inovativen pristop, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik doseganja
in ohranjanja konkurenčnosti podjetij (Kralj 2010, 732; Porter in Kramer
2011). Bouglet, Joffre in Simon (2012, 213) omenjajo, da trajnostni razvoj
spodbuja proces inoviranja v podjetjih. Tudi Fink-Babič (2006, 319) nava-
ja, da je prav inovativnost, izražena v procesu inoviranja, ena od osrednjih
dobrin, na kateri se lahko gradi razvoj z enakovrednim vključevanjem vseh
treh vidikov trajnostnega razvoja.
Dolgoročni uspeh zahteva integracijo trajnostnega razvoja v vizijo,
poslanstvo, smotre, cilje in strategijo ter v filozofijo podjetja kot formalno
obliko kulture podjetja. Glavni nosilci teh prizadevanj naj bi bili manager-
20 ji podjetij, saj so, kot navaja Kralj (2001, 122), prav oni snovalci trajnosti v
okviru politike podjetja. Managerji lahko z lastnim načinom voditeljstva
največ prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetja.
Kot omenjajo Stubblefield-Loucks, Martens in Cho (2010, 185), igra-
jo podjetniške mreže pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti podje-
tij. Podjetjem nudijo strokovno znanje, sredstva, tehnologijo in seveda pod-
poro pri uvajanju novih strategij ali drugih aktivnostih, kot je npr. uvajanje
trajnostnega razvoja v podjetje. Sodelovanje v mreži podjetij, ki že imajo iz-
kušnje na področju trajnosti, lahko podjetjem zagotovi vse potrebno za traj-
nostno delovanje.
Fortuński (2008, 206) navaja, da sta vse večji poudarek na varovanju
okolja in pomenu trajnostnega razvoja spodbudila razvoj okoljskih standar-
dov – standardov družine ISO 14000, med katerimi je v poslovnem sve-
tu najbolj razširjen ISO 14001 (Sebhatu in Enquist 2007, 468), in sheme
EMAS. Tako ISO 14001 kot shema EMAS nudita sistematičen pristop k
obvladovanju okoljskega delovanja v podjetjih, brez katerega o trajnostnem
razvoju podjetja ne moremo govoriti. Bertoncelj et al. (2011) poudarjajo,
da naj bi trajnostni razvoj podjetja poleg trajnostne rasti (ekonomski vi-
dik trajnostnega razvoja podjetja) in družbene odgovornosti (družbeni vi-
dik trajnostnega razvoja podjetja) vključeval tudi sonaravnost (ekološki oz.
okoljski vidik trajnostnega razvoja podjetja).
Glede na zapisano pričakujemo pozitivno povezanost trajnostnega ra-
zvoja podjetja s procesom inoviranja, odgovornostjo managementa, podje-
tniškimi mrežami in okoljskimi standardi.
Obrazložitev:
Delovanje in razvoj podjetij naj bi se približala načelom trajnostnega
razvoja z ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika. Trajnostni razvoj
je inovativen pristop, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik doseganja
in ohranjanja konkurenčnosti podjetij (Kralj 2010, 732; Porter in Kramer
2011). Bouglet, Joffre in Simon (2012, 213) omenjajo, da trajnostni razvoj
spodbuja proces inoviranja v podjetjih. Tudi Fink-Babič (2006, 319) nava-
ja, da je prav inovativnost, izražena v procesu inoviranja, ena od osrednjih
dobrin, na kateri se lahko gradi razvoj z enakovrednim vključevanjem vseh
treh vidikov trajnostnega razvoja.
Dolgoročni uspeh zahteva integracijo trajnostnega razvoja v vizijo,
poslanstvo, smotre, cilje in strategijo ter v filozofijo podjetja kot formalno
obliko kulture podjetja. Glavni nosilci teh prizadevanj naj bi bili manager-
20 ji podjetij, saj so, kot navaja Kralj (2001, 122), prav oni snovalci trajnosti v
okviru politike podjetja. Managerji lahko z lastnim načinom voditeljstva
največ prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetja.
Kot omenjajo Stubblefield-Loucks, Martens in Cho (2010, 185), igra-
jo podjetniške mreže pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti podje-
tij. Podjetjem nudijo strokovno znanje, sredstva, tehnologijo in seveda pod-
poro pri uvajanju novih strategij ali drugih aktivnostih, kot je npr. uvajanje
trajnostnega razvoja v podjetje. Sodelovanje v mreži podjetij, ki že imajo iz-
kušnje na področju trajnosti, lahko podjetjem zagotovi vse potrebno za traj-
nostno delovanje.
Fortuński (2008, 206) navaja, da sta vse večji poudarek na varovanju
okolja in pomenu trajnostnega razvoja spodbudila razvoj okoljskih standar-
dov – standardov družine ISO 14000, med katerimi je v poslovnem sve-
tu najbolj razširjen ISO 14001 (Sebhatu in Enquist 2007, 468), in sheme
EMAS. Tako ISO 14001 kot shema EMAS nudita sistematičen pristop k
obvladovanju okoljskega delovanja v podjetjih, brez katerega o trajnostnem
razvoju podjetja ne moremo govoriti. Bertoncelj et al. (2011) poudarjajo,
da naj bi trajnostni razvoj podjetja poleg trajnostne rasti (ekonomski vi-
dik trajnostnega razvoja podjetja) in družbene odgovornosti (družbeni vi-
dik trajnostnega razvoja podjetja) vključeval tudi sonaravnost (ekološki oz.
okoljski vidik trajnostnega razvoja podjetja).
Glede na zapisano pričakujemo pozitivno povezanost trajnostnega ra-
zvoja podjetja s procesom inoviranja, odgovornostjo managementa, podje-
tniškimi mrežami in okoljskimi standardi.
