Page 55 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 55
53
protestantska skrb za človeka
Sveto pismo v jeziku slehernika je ena največjih pridobitev
protestantske reformacije in evropske novoveške kulture.
Njegovemu prevajanju, razlaganju, ilustriranju in tiskanju so bile
od vsega začetka posvečene najplodnejše energije in najsijajnejše
mentalne zmogljivosti učene kulture v Srednji Evropi. Luthrova
Biblija iz leta 1534 zato ni bila (2015) po naključju uvrščena na
UNESCOV svetovni seznam pisne kulturne dediščine (skupaj
s še 13 drugimi zgodnjimi besedili luteranske reformacije). Z
roko v roki s cerkveno reformo in nastankom nove deželne
cerkve je hodil tudi razmah protestantske književnosti, ki je
posledica cerkvene reforme – v nemškem in od leta 1550 tudi
v slovenskem jeziku. Dalmatinova Biblija (1584) ima
nespregledljive tekstne in likovne vezi s svojo »materjo«,
Luthrovim prevoda Svetega pisma. S tem prvim celovitim
prevodom Biblije smo Slovenci skozi velika vrata vstopili
v učeno kulturo, kajti prevajanje »knjige knjig« je v 16. stoletju
pomenilo najzahtevnejši in končni preizkus izraznih zmožnosti
posameznega jezika in prevajalcev ter talenta, umetniške
potence, spretnosti, znanja in zmožnosti tiskarjev.
protestantska skrb za človeka
Sveto pismo v jeziku slehernika je ena največjih pridobitev
protestantske reformacije in evropske novoveške kulture.
Njegovemu prevajanju, razlaganju, ilustriranju in tiskanju so bile
od vsega začetka posvečene najplodnejše energije in najsijajnejše
mentalne zmogljivosti učene kulture v Srednji Evropi. Luthrova
Biblija iz leta 1534 zato ni bila (2015) po naključju uvrščena na
UNESCOV svetovni seznam pisne kulturne dediščine (skupaj
s še 13 drugimi zgodnjimi besedili luteranske reformacije). Z
roko v roki s cerkveno reformo in nastankom nove deželne
cerkve je hodil tudi razmah protestantske književnosti, ki je
posledica cerkvene reforme – v nemškem in od leta 1550 tudi
v slovenskem jeziku. Dalmatinova Biblija (1584) ima
nespregledljive tekstne in likovne vezi s svojo »materjo«,
Luthrovim prevoda Svetega pisma. S tem prvim celovitim
prevodom Biblije smo Slovenci skozi velika vrata vstopili
v učeno kulturo, kajti prevajanje »knjige knjig« je v 16. stoletju
pomenilo najzahtevnejši in končni preizkus izraznih zmožnosti
posameznega jezika in prevajalcev ter talenta, umetniške
potence, spretnosti, znanja in zmožnosti tiskarjev.
