Page 85 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 85
heriana v slovenski 83
Narodni in univerzitetni
knjižnici
Mihael Glavan
Nemški profesor teologije, dr. Kurt Aland, je pred nekaj
desetletji zapisal: »Vsako leto izide o Martinu Luthru in
reformaciji vsaj 500 novih publikacij – in to v skoraj vseh
glavnih jezikih sveta.« Torej nekaj tudi na Slovenskem, a
ne prav veliko. Nekaj jih je ali jih gotovo še bo nastalo le
tos, ko obhajamo Luthrovo leto ob 500. obletnici predlo
žitve njegovi znamenitih 95 tez s kritiko odpustkov in Katoliške cerkve, ki so
sprožile evropsko versko in politično reformacijsko gibanje.
Luthrove reformistične ideje so se sproti širile z »internetno« hitrostjo.
Njihova zgodnja promotorja v slovenskih deželah sta bila predvsem Paul
Wiener (1495–1554) in dobro desetletje mlajši Primož Trubar (1508–1586).
Koliko in katere Luthrov knjige sta poznala in hranila v svojih zasebnih
zbirkah, žal ne vemo, a gotovo vse poglavitne, predvsem njegovo Sveto pismo
Nove zaveze. Kako mogočen opus je Luther ustvaril, je dobro vidno iz celo
vite izdaje njegovih del D. Martins Luthers Werke: kritische Gesammtaus
gabe (Weimarer Ausgabe), ki je izhajala od 1883 do 2009 in obsega 121 volum
nov.
Tudi pri Slovencih je Luthrovo delo prebudilo reformacijo v okviru
evropske in bistveno pripomoglo k vzniku in rasti slovenske književnosti na
eni strani in teološke prebuje na drugi. Dragocena in nespregledljiva dedišči
na slovenske reformacije, priznana tudi od katoliških teologov, je krščanska
verska obnova v 18. stoletju, Japljev prevod Svetega pisma, katoliški lekcio
Narodni in univerzitetni
knjižnici
Mihael Glavan
Nemški profesor teologije, dr. Kurt Aland, je pred nekaj
desetletji zapisal: »Vsako leto izide o Martinu Luthru in
reformaciji vsaj 500 novih publikacij – in to v skoraj vseh
glavnih jezikih sveta.« Torej nekaj tudi na Slovenskem, a
ne prav veliko. Nekaj jih je ali jih gotovo še bo nastalo le
tos, ko obhajamo Luthrovo leto ob 500. obletnici predlo
žitve njegovi znamenitih 95 tez s kritiko odpustkov in Katoliške cerkve, ki so
sprožile evropsko versko in politično reformacijsko gibanje.
Luthrove reformistične ideje so se sproti širile z »internetno« hitrostjo.
Njihova zgodnja promotorja v slovenskih deželah sta bila predvsem Paul
Wiener (1495–1554) in dobro desetletje mlajši Primož Trubar (1508–1586).
Koliko in katere Luthrov knjige sta poznala in hranila v svojih zasebnih
zbirkah, žal ne vemo, a gotovo vse poglavitne, predvsem njegovo Sveto pismo
Nove zaveze. Kako mogočen opus je Luther ustvaril, je dobro vidno iz celo
vite izdaje njegovih del D. Martins Luthers Werke: kritische Gesammtaus
gabe (Weimarer Ausgabe), ki je izhajala od 1883 do 2009 in obsega 121 volum
nov.
Tudi pri Slovencih je Luthrovo delo prebudilo reformacijo v okviru
evropske in bistveno pripomoglo k vzniku in rasti slovenske književnosti na
eni strani in teološke prebuje na drugi. Dragocena in nespregledljiva dedišči
na slovenske reformacije, priznana tudi od katoliških teologov, je krščanska
verska obnova v 18. stoletju, Japljev prevod Svetega pisma, katoliški lekcio
