Page 83 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 83
ilej. Prišlo je celo do poskusov, da bi se delo očeta slovenske književno 81
sti vpreglo v voz jugoslovanske mitologije, vendar se je zgodovinska stvarno
st sama upirala takšnemu neinteligentnemu polaščanju. Trubar je tudi te slovenska reformacija in mi
daj ostal simbol protestantske in slovenske neomajnosti. Takšno razumevan
je se je nadgradilo z vrsto poglobljenih študij, ki so razkrivale vsestransko bo
gastvo reformatorjeve misli. Druga za drugo so se začele razkrajati na njegov
duhovni obraz nadete maske, ki so služile potrebam časa, ki se ni sramova
li razglašati, da mora v njem preteklost služiti sodobnosti. Pri Trubarjevih
karikaturnih podobah so vztrajali le še posamezni intelektualni ekshibicio
nisti, ki so z najbolj presenetljivimi domislicami hoteli vzbujati pozornost, in
v večno včerajšnjost zagledani pristaši epohalno poražene ideologije nesprav
ljivega razredn ega sovraštva.
Po vzpostavitvi državne neodvisnosti so v Sloveniji padle še zadnje za
preke, ki so ovirale splošno priznavanje dosežkov reformacijskega 16. stolet
ja. Takšno ozračje je posebej poudarilo dejstvo, da si je ljubljanski nadškof
Franc Rode, ki je bil pozneje povzdignjen v kardinala Katoliške cerkve, za
svoje geslo izbral Trubarjeve besede iz prve slovenske tiskane knjige – Sta
ti inu obstati. Podoba začetnika naše literature je leta 2007 skupaj z omenje
no maksimo prišla tudi na »nacionalno« stran kovanca za 1 evro. Luč sve
ta so ugledali prvi zvezki Zbranih del Primoža Trubarja. Petstota obletni
ca rojstva očeta našega knjižnega jezika (in še mnogočesa) je leta 2008 že bi
la obeležena v duhu polnega soglasja o bistvenosti reformacijske epohe za vse
slovenske čase: tiste, ki so bili pred njo, je v svojih delih v veliki meri povzela,
one, ki so ji sledili, pa je tako ali drugače napovedala.
sti vpreglo v voz jugoslovanske mitologije, vendar se je zgodovinska stvarno
st sama upirala takšnemu neinteligentnemu polaščanju. Trubar je tudi te slovenska reformacija in mi
daj ostal simbol protestantske in slovenske neomajnosti. Takšno razumevan
je se je nadgradilo z vrsto poglobljenih študij, ki so razkrivale vsestransko bo
gastvo reformatorjeve misli. Druga za drugo so se začele razkrajati na njegov
duhovni obraz nadete maske, ki so služile potrebam časa, ki se ni sramova
li razglašati, da mora v njem preteklost služiti sodobnosti. Pri Trubarjevih
karikaturnih podobah so vztrajali le še posamezni intelektualni ekshibicio
nisti, ki so z najbolj presenetljivimi domislicami hoteli vzbujati pozornost, in
v večno včerajšnjost zagledani pristaši epohalno poražene ideologije nesprav
ljivega razredn ega sovraštva.
Po vzpostavitvi državne neodvisnosti so v Sloveniji padle še zadnje za
preke, ki so ovirale splošno priznavanje dosežkov reformacijskega 16. stolet
ja. Takšno ozračje je posebej poudarilo dejstvo, da si je ljubljanski nadškof
Franc Rode, ki je bil pozneje povzdignjen v kardinala Katoliške cerkve, za
svoje geslo izbral Trubarjeve besede iz prve slovenske tiskane knjige – Sta
ti inu obstati. Podoba začetnika naše literature je leta 2007 skupaj z omenje
no maksimo prišla tudi na »nacionalno« stran kovanca za 1 evro. Luč sve
ta so ugledali prvi zvezki Zbranih del Primoža Trubarja. Petstota obletni
ca rojstva očeta našega knjižnega jezika (in še mnogočesa) je leta 2008 že bi
la obeležena v duhu polnega soglasja o bistvenosti reformacijske epohe za vse
slovenske čase: tiste, ki so bili pred njo, je v svojih delih v veliki meri povzela,
one, ki so ji sledili, pa je tako ali drugače napovedala.