Page 112 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 112
turizem v avstrijskem primorju

leto 1899 navaja zaskrbljujoče podatke o neprijetnem stanju v zdravilišču za-
radi stalne nevarnosti pojava epidemij, kar je bilo izkazano že v poročilu za
predhodno leto. Za namen sanacije obstoječega stanja si je uprava zdravilišča
prizadevala za obvezno ureditev vodovoda v Opatiji, Lovranu in Voloski ter
zakonsko določitev izgradnje kanalizacije. Za oba predlagana posega bi pot-
rebovali izdatno podporo s strani visokih vladnih krogov. Oskrbo z vodo bi
uredili skozi Učko, kar bi lahko pomenilo tudi cenejšo dobavo vode za vodno
podjetje in se na ta način ne bi tako zelo mudilo z vzpostavitvijo kanalizacije.21
Šele iz poročila iz leta 1904 je razvidno, da je bil problem rešen, saj se je oskrba
z neoporečno izvirsko vodo za Lovran, Opatijo in Volosko zagotavljala preko
21,5 kilometrov dolge linije z Učke.22

Poleg omenjenih nevšečnosti so ugled mednarodnega zdravilišča (in-
terantionale Curorte) kvarile slabe varnostne razmere v zdraviliškem okraju.
Direkcija sanatorija Južnih železnic se je s prošnjo za ureditev položaja leta
1895 obrnila na tržaškega namestnika Theodorja Ritterja von Rinaldinija. V
kraju je bilo po njihovem mnenju pomanjkljivo poskrbljeno za red, tišino in
varnost gostov. Obstoječi varnostni ukrepi in službe, in sicer policijski nad-
zor (civilisti in policija) ter dva nočna čuvaja (Polizeiwachmann, uniformirten
und Civil-Diener, 2 Nachtwächter), niso zadostovali za ustrezno zaščito go-
stov, ki so se pritoževali nad nadlegovanjem umazanih in nasilnih beračev.
Zdraviliške goste, predvsem dame, naj bi bilo celo strah iti na sprehod, ker so
se tam često morale soočati z »nepridipravi«. Neprijetno srečanje oziroma
nadlegovanje s strani berača se je pripetilo tudi sami nadvojvodinji Elizabeti.
V zdraviliškem okraju so se dogajale kraje oblačil in obutve iz hotelskih sob.
Opisani pripetljaji so bili za mondeno letovišče, kakršno se je Opatija nadeja-
la postati (oziroma je že bila), seveda skrajno neprijetne.23

Ob koncu 19. stoletja postane očitna potreba po posodobitvi in pove-
čanju zdraviliških zmogljivosti. Kopališča so postala premajhna in so ime-
la premalo sodobnih kopaliških objektov, število zdravnikov ni zadoščalo za
nego vseh pacientov, sanitarna oprema v zdravilišču in zdravilna sredstva niso

21 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fon-
ti salutari (bagni), 784: Letni računovodski izkaz je pokazal, da so prostovoljnim gasilcem in raz-
vedrilnemu komiteju namenili več sredstev, in sicer prvim 500 ter komiteju 571 goldinarjev. Cur-
-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900.

22 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter
Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4.

23 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 Assocazioni, 4 Bagno
di mare Abbazia, 173: Telegram, ki ga je na namesntika v Trstu poslala: Direktion der Curanstal-
ten der k.k.priv. Südbahn-Gesellschaft in Abbazia, N. 1103, 26. 3. 1895.

110
   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116   117