Page 170 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 170
turizem v avstrijskem primorju
viliške komisije in pobiranje takse za tujce po četrtem dnevu bivanja (Pleti-
kosić, 2005, 103).176 Glede pobiranja zdraviliške takse so nekateri izražali skrb,
da bi njena uvedba povzročila upad prihoda tujcev, vendar druga že obstoječa
zdravilišča, ki so uvedla pobiranje (Opatija, Lošinj, Gradež), od tega niso ime-
la negativnih posledic. Občina je imenovala tudi tri predstavnike,177 ki so ses-
tavljali komisijo za preučitev in poročali o možnostih, da se Portorož razglasi
za zdraviliški kraj.178 Ureditev zdraviliškega reda za zdraviliški okraj Portorož
je podpirala tudi politična in ekonomska komisija iz Poreča.179
Argumenti, ki so jih oblastem predstavljali občina Piran, istrska dežel-
na skupščina in zbor, so temeljili na uspešnem razvoju, ki ga je doživljal ko-
pališki zavod. Kraj je bil primeren za zdravljenje z morskim zrakom (kakor
Lošinj), kopanje v morju (kakor Opatija in Gradež), pravo posebnost pa je
predstavljala ponudba kopeli v slanici, ki so jih zdravniki priporočali paci-
entom kot učinkovito metodo za zdravljenje številnih obolenj.180 Promotorji
portoroškega turizma so izpostavljali prednosti kraja, kjer so lahko praktici-
rali zdravljenja, ki so se izkazala kot uspešna že drugod v deželi, a hkrati pou-
darili še posebnost, ki je bila predstavljena kot dodatni pozitivni dejavnik tu-
rističnega razvoja.
Portorož je leta 1897 dočakal formalno razglasitev za zdraviliški kraj.
Cesar Franc Jožef je ministrstvu za notranje zadeve 25. julija 1897 poslal v po-
trditev zakon, ki je kraj uradno razglasil za zdravilišče.181 Zakon je izdal načel-
ne določbe za urejanje zdraviliškega reda za okraj Portorož pri Piranu, ki je
obsegal območje med sv. Bernardinom in mostom sv. Lucije do vrha gričev,
176 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della Va seduta pubblica del 27 agos-
to 1895, IV Punto dell'ordine del giorno: Relazione della Commissione incaricata di studiare se
convenga che la località di Porto-Rose venga dichiarata luogo di cura.
177 Zaradi izteka mandatov občinskih predstavnikov komisija ni takoj zaživela, naslednje leto so jo
ponovno imenovali, v njej so bili dr. Depangher, prof. Vatta in dr. Lugnani.
178 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della VIIa seduta pubblica del 19
agosto 1893, III Punto dell'ordine del giorno: Proposta per la nomina di una Commissione di
membri che studi e riferisca sulla opportunità di far dichiarare quale luogo di cura la località di
Porto Rose.
179 V Poreču je imel sedež tudi istrski deželni zbor, ki je podpiral formalno priznanje zdravilišča v
Portorožu, zato ne preseneča, da ga je tudi omenjena komisija. V: AST, Luogotenenza del Litora-
le, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni). Dopis je bil na
deželno skupščino poslan 16. 1. 1896.
180 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895.
181 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni). Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, XV. izdatek, 25. 7. 1897, 21.
Zakon je določal ustanovitev določb za urejanje zdravilstva in uvajanje zdravstvenega reda za
zdraviliški okraj Portorož pri Piranu.
168
viliške komisije in pobiranje takse za tujce po četrtem dnevu bivanja (Pleti-
kosić, 2005, 103).176 Glede pobiranja zdraviliške takse so nekateri izražali skrb,
da bi njena uvedba povzročila upad prihoda tujcev, vendar druga že obstoječa
zdravilišča, ki so uvedla pobiranje (Opatija, Lošinj, Gradež), od tega niso ime-
la negativnih posledic. Občina je imenovala tudi tri predstavnike,177 ki so ses-
tavljali komisijo za preučitev in poročali o možnostih, da se Portorož razglasi
za zdraviliški kraj.178 Ureditev zdraviliškega reda za zdraviliški okraj Portorož
je podpirala tudi politična in ekonomska komisija iz Poreča.179
Argumenti, ki so jih oblastem predstavljali občina Piran, istrska dežel-
na skupščina in zbor, so temeljili na uspešnem razvoju, ki ga je doživljal ko-
pališki zavod. Kraj je bil primeren za zdravljenje z morskim zrakom (kakor
Lošinj), kopanje v morju (kakor Opatija in Gradež), pravo posebnost pa je
predstavljala ponudba kopeli v slanici, ki so jih zdravniki priporočali paci-
entom kot učinkovito metodo za zdravljenje številnih obolenj.180 Promotorji
portoroškega turizma so izpostavljali prednosti kraja, kjer so lahko praktici-
rali zdravljenja, ki so se izkazala kot uspešna že drugod v deželi, a hkrati pou-
darili še posebnost, ki je bila predstavljena kot dodatni pozitivni dejavnik tu-
rističnega razvoja.
Portorož je leta 1897 dočakal formalno razglasitev za zdraviliški kraj.
Cesar Franc Jožef je ministrstvu za notranje zadeve 25. julija 1897 poslal v po-
trditev zakon, ki je kraj uradno razglasil za zdravilišče.181 Zakon je izdal načel-
ne določbe za urejanje zdraviliškega reda za okraj Portorož pri Piranu, ki je
obsegal območje med sv. Bernardinom in mostom sv. Lucije do vrha gričev,
176 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della Va seduta pubblica del 27 agos-
to 1895, IV Punto dell'ordine del giorno: Relazione della Commissione incaricata di studiare se
convenga che la località di Porto-Rose venga dichiarata luogo di cura.
177 Zaradi izteka mandatov občinskih predstavnikov komisija ni takoj zaživela, naslednje leto so jo
ponovno imenovali, v njej so bili dr. Depangher, prof. Vatta in dr. Lugnani.
178 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della VIIa seduta pubblica del 19
agosto 1893, III Punto dell'ordine del giorno: Proposta per la nomina di una Commissione di
membri che studi e riferisca sulla opportunità di far dichiarare quale luogo di cura la località di
Porto Rose.
179 V Poreču je imel sedež tudi istrski deželni zbor, ki je podpiral formalno priznanje zdravilišča v
Portorožu, zato ne preseneča, da ga je tudi omenjena komisija. V: AST, Luogotenenza del Litora-
le, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni). Dopis je bil na
deželno skupščino poslan 16. 1. 1896.
180 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895.
181 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni). Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, XV. izdatek, 25. 7. 1897, 21.
Zakon je določal ustanovitev določb za urejanje zdravilstva in uvajanje zdravstvenega reda za
zdraviliški okraj Portorož pri Piranu.
168
