Page 187 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 187
na morju
ti naslednje podatke: dan prihoda, ime in priimek gosta, zaposlitev, kraj biva-
nja, potrditev potovanja, spremstvo, dan in smer odhoda.223

Na območju Goriško-Gradiške in Istre sta prvotno delovali dve zdravi-
lišči, in sicer Tržič in Sv. Štefan, ki sta bili termalnega tipa. Od leta 1885 je be-
ležen tudi obisk v Gradežu. Za Piran oziroma Portorož se obiski beležijo od
leta 1889 dalje, ko sta bili na območju Goriško-Gradiške dve zdravilišči (Gra-
dež in Tržič), v Istri pa štiri (Piran/Portorož, Mali Lošinj, Sv. Štefan in Opa-
tija). Opatija je pričela s štetjem gostov v sezoni 1883/1884, podatki v statisti-
kah pa se pričnejo z letom 1891. Podatkom o obisku v zdraviliščih sledimo do
leta 1913. Podatki, zbrani v statistikah, so prikazovali: število gostov, državo
oziroma deželo porekla, spol, čas bivanja in število zdravnikov v zdravilišču.
V obdobju od formalnega pričetka statističnega štetja števila obiskovalcev v
Gradežu (1885), Opatiji (1891) in Portorožu (1889) lahko vidimo, da je v treh
zdraviliščih obisk pretežno naraščal. Obiskovalci so v zdraviliščih pogosto os-
tajali dalj časa, kar je bilo značilno tudi za druga termalna in morska zdravi-
lišča Avstro-Ogrske in Evrope. V Opatiji je v obdobju od leta 1890 do 1913 v
povprečju 69,3 % gostov ostajalo dalj kot šest dni in 31,1 % manj kot šest dni.
V Gradežu je v obdobju 1889 do 1913 v povprečju dalj kot šest dni bivalo 66,8
% in manj kot šest dni 33,2 % gostov. V Portorožu je večina obiskovalcev v ena-
kem obdobju ostajala dalj kot šest dni (v povprečju 75,9 %), manj kot šest dni
pa se jih je zadržalo okrog 24,1%. Večina obiskovalcev se je v vseh treh zdravi-
liščih torej zadrževala dalj časa. Po povprečni dolžini gibanja je najbolj izsto-
pal Portorož, sicer pa so za posamezna leta prisotna precejšnja nihanja (Pri-
loga 3).

V morska zdravilišča Avstrijske riviere so gosti prihajali iz domačega
Primorja in drugih dežel Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz Evrope in dru-
gih celin. Gosti iz Primorja so bili konec 19. stoletja najštevilčnejši v Grade-
žu in Portorožu, v Opatiji je bilo več gostov iz ostalih delov države. V Opatijo
so gosti v obdobju od leta 1890 do leta 1913 prihajali večinoma iz Avstro-Ogr-
ske (82,1%), velik delež gostov je prihajal iz ogrskega dela države ter iz Duna-
ja in njegove okolice (Mihajlović, 1998, 160–64). Iz domačega Primorja jih je
bilo v povprečju 1,4 %, iz drugih evropskih držav 16,2 % in manj kot polovico
odstotka iz drugih celin. Gradež je v obdobju 1889–1913 beležil več obiskoval-
cev iz Primorja (22,8 %) in iz ostalih delov Avstro-Ogrske (skoraj 53 %). Sicer
je bilo v Gradežu prva leta več obiskovalcev iz domačega Primorja, a je zlasti
od začetka 20. stoletja dalje zelo naraščal odstotek obiskovalcev iz drugih de-

223 Okrožnica je kršiteljem odloka določala kazen v višini 1–100 florintov, zapor od šestih do devetih
dni. V: DAPA, Carsko-kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1897, I/1 Policija,
općenito, š. 51: Vodenje knjige stranaca.

185
   182   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192