Page 188 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 188
turizem v avstrijskem primorju
žel države. Iz evropskih držav je v obravnavanem obdobju prihajalo dobrih 24
% obiskovalcev, skoraj neznaten pa je bil obisk iz drugih držav sveta. Portorož
so v enakem obdobju obiskovali pretežno domači gosti iz Primorja (20,5 %) in
iz drugih delov države (skoraj 75 %). Kraj je beležil najmanjši odstotek obisko-
valcev iz Evrope (4,3 %). Iz drugih držav sveta je v kraju v povprečju letovalo
pol odstotka vseh gostov (Priloga 4). Glede na prikazane vrednosti bi lahko
sklepali, da je največ obiskovalcev iz Evrope prihajalo v Gradež, kar sicer gle-
de na celotno število obiskovalcev v obravnavanem obdobju tudi drži. Vendar
je bilo dejansko največ tujih gostov zabeleženih v Opatiji, čeprav glede na šte-
vilo vseh obiskovalcev v povprečju manj kot v Gradežu.
V spodnjih tabelah so prikazani podatki o obiskovalci v treh zdravili-
ščih za obdobje 1907–1913.224 Statistike, ki so beležile število obiskovalcev, so
na podlagi poslanih poročil zdraviliških komisij objavljale tudi trajanje biva-
nja v letovišču, in sicer do šest ali nad šest dni. Iz njih je razvidno, da so bili-
na začetku 20. stoletja oziroma v obdobju 1907–1913 gostje, ki so se zadrževa-
li dalj časa, številčnejši (Tabela 15). Glede na to, koliko časa se je gost zadržal,
se je spreminjala tudi cena za zdraviliško in glasbeno takso.
Tabela 15: Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu
in Portorožu v obdobju 1907–1913.
Zdravilišče Število Odstotek Število Odstotek
obiskovalcev obiskovalcev
Opatija 1907 67,5
Gradež do 6 dni 32,5 nad 6 dni 69,3
Portorož 30,7 84,5
10.189 15,5 21.148
Opatija 2.621 1908 5.915 83,0
Gradež 313 17,0 1.701 80,4
Portorož 19,6 83,3
5.789 16,7 28.263
Opatija 1.781 1909 7.290 81,8
Gradež 433 18,2 2.157 83,0
Portorož 17,0 81,5
7.176 18,5 32.234
1.880 9.200
595 2.627
224 Podatki o dolžini obiskovanja in poreklu gostov za konec 19. stoletja so prikazani v posameznih
podpoglavjih o turističnem razvoju v Opatiji, Gradežu in Portorožu. Predstavljena je podrobnejša
analiza strukture gostov za obdobje 1907–1913, ko je tudi obisk v treh destinacijah precej narastel.
186
žel države. Iz evropskih držav je v obravnavanem obdobju prihajalo dobrih 24
% obiskovalcev, skoraj neznaten pa je bil obisk iz drugih držav sveta. Portorož
so v enakem obdobju obiskovali pretežno domači gosti iz Primorja (20,5 %) in
iz drugih delov države (skoraj 75 %). Kraj je beležil najmanjši odstotek obisko-
valcev iz Evrope (4,3 %). Iz drugih držav sveta je v kraju v povprečju letovalo
pol odstotka vseh gostov (Priloga 4). Glede na prikazane vrednosti bi lahko
sklepali, da je največ obiskovalcev iz Evrope prihajalo v Gradež, kar sicer gle-
de na celotno število obiskovalcev v obravnavanem obdobju tudi drži. Vendar
je bilo dejansko največ tujih gostov zabeleženih v Opatiji, čeprav glede na šte-
vilo vseh obiskovalcev v povprečju manj kot v Gradežu.
V spodnjih tabelah so prikazani podatki o obiskovalci v treh zdravili-
ščih za obdobje 1907–1913.224 Statistike, ki so beležile število obiskovalcev, so
na podlagi poslanih poročil zdraviliških komisij objavljale tudi trajanje biva-
nja v letovišču, in sicer do šest ali nad šest dni. Iz njih je razvidno, da so bili-
na začetku 20. stoletja oziroma v obdobju 1907–1913 gostje, ki so se zadrževa-
li dalj časa, številčnejši (Tabela 15). Glede na to, koliko časa se je gost zadržal,
se je spreminjala tudi cena za zdraviliško in glasbeno takso.
Tabela 15: Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu
in Portorožu v obdobju 1907–1913.
Zdravilišče Število Odstotek Število Odstotek
obiskovalcev obiskovalcev
Opatija 1907 67,5
Gradež do 6 dni 32,5 nad 6 dni 69,3
Portorož 30,7 84,5
10.189 15,5 21.148
Opatija 2.621 1908 5.915 83,0
Gradež 313 17,0 1.701 80,4
Portorož 19,6 83,3
5.789 16,7 28.263
Opatija 1.781 1909 7.290 81,8
Gradež 433 18,2 2.157 83,0
Portorož 17,0 81,5
7.176 18,5 32.234
1.880 9.200
595 2.627
224 Podatki o dolžini obiskovanja in poreklu gostov za konec 19. stoletja so prikazani v posameznih
podpoglavjih o turističnem razvoju v Opatiji, Gradežu in Portorožu. Predstavljena je podrobnejša
analiza strukture gostov za obdobje 1907–1913, ko je tudi obisk v treh destinacijah precej narastel.
186
