Page 192 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 192
turizem v avstrijskem primorju
1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII,
Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft
1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX,
Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892;
Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
V vsakem zdraviliščih so pomembno mesto zasedali zdravniki, ki so
lahko bili njegovi stalni ali občasni uslužbenci (stalno ali nestalno namešče-
ni). Opaziti je, da se je glede na porast števila gostov večalo tudi število zdrav-
nikov, zlasti tistih, ki so prihajali v zdraviliški sezoni. V povprečju je Opatija
imela tri zdravnike, ki so bili stalno v zdravilišču, Gradež dva in Portorož ene-
ga. Največ gostov je imela Opatija. Zanje je leta 1913 skupaj skrbelo petintride-
set zdravnikov. Gradež je bil po obisku primorskih letovišč druga destinacija
in je tega leta skupaj imel trinajst zdravnikov. Portorož kot najmanjše leto-
višče je imel tik pred prvo svetovno vojno štiri zdravnike (Tabela 17). Glede
na število gostov in namestitev je bilo temu sorazmerno tudi število zdravni-
kov, ki so imeli ordinacijo in skrbeli za zdravljenje pacientov. Glede na vsako-
letni porast števila gostov lahko opazimo, da se je večalo tudi število zdravni-
kov, kar so najverjetneje narekovale potrebe v zdraviliščih.
Iz statističnih podatkov o obisku v treh zdraviliščih v obdobju 1889–
1913 (Graf 6) je razvidno postopno naraščanje števila obiskovalcev. V obdob-
ju med letoma 1890 in 1894 se je v Opatiji število obiskovalcev več kot podvo-
jilo, od 4.009 je naraslo na 8.266. To je bilo obdobje neposredno po zakonski
razglasitvi Opatije za zdraviliški kraj. Formalno priznanje je omogočilo ure-
janje delovanja zdraviliškega okraja, pridobivanje sredstev za vlaganje v infra-
strukturo in promocijo obiskovanja. V Gradežu in Portorožu prav tako bele-
žimo zmerno rast, v Gradežu za skoraj 50 odstotkov, Portorož pa je ravno leta
1894 doživel manjši padec. V naslednjem petletnem obdobju (1895–1899) opa-
zimo porast obiska v vseh treh destinacijah, tokrat največ v Portorožu, ki ga je
v tem obdobju ministrstvo za notranje zadeve tudi uradno razglasilo za zdra-
viliški kraj. Na začetku 20. stoletja se je rast obiska nadaljevala. Opatija je leta
1903 presegla število 20.000 gostov in na začetku novega desetletja že 40.000.
Do začetka prve svetovne vojne je v letovišče prišlo skoraj 50.000 turistov na
leto. Takega uspeha kraj ni dosegel niti v povojnem obdobju, najbolj se mu je
približal leta 1925 z 42.723 gosti (Kavrečič in Klabjan, 2010, 193). V Gradežu
je bilo že leta 1904 preko 6.000 gostov, naslednje leto je obisk rahlo padel, a je
190
1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII,
Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft
1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX,
Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892;
Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
V vsakem zdraviliščih so pomembno mesto zasedali zdravniki, ki so
lahko bili njegovi stalni ali občasni uslužbenci (stalno ali nestalno namešče-
ni). Opaziti je, da se je glede na porast števila gostov večalo tudi število zdrav-
nikov, zlasti tistih, ki so prihajali v zdraviliški sezoni. V povprečju je Opatija
imela tri zdravnike, ki so bili stalno v zdravilišču, Gradež dva in Portorož ene-
ga. Največ gostov je imela Opatija. Zanje je leta 1913 skupaj skrbelo petintride-
set zdravnikov. Gradež je bil po obisku primorskih letovišč druga destinacija
in je tega leta skupaj imel trinajst zdravnikov. Portorož kot najmanjše leto-
višče je imel tik pred prvo svetovno vojno štiri zdravnike (Tabela 17). Glede
na število gostov in namestitev je bilo temu sorazmerno tudi število zdravni-
kov, ki so imeli ordinacijo in skrbeli za zdravljenje pacientov. Glede na vsako-
letni porast števila gostov lahko opazimo, da se je večalo tudi število zdravni-
kov, kar so najverjetneje narekovale potrebe v zdraviliščih.
Iz statističnih podatkov o obisku v treh zdraviliščih v obdobju 1889–
1913 (Graf 6) je razvidno postopno naraščanje števila obiskovalcev. V obdob-
ju med letoma 1890 in 1894 se je v Opatiji število obiskovalcev več kot podvo-
jilo, od 4.009 je naraslo na 8.266. To je bilo obdobje neposredno po zakonski
razglasitvi Opatije za zdraviliški kraj. Formalno priznanje je omogočilo ure-
janje delovanja zdraviliškega okraja, pridobivanje sredstev za vlaganje v infra-
strukturo in promocijo obiskovanja. V Gradežu in Portorožu prav tako bele-
žimo zmerno rast, v Gradežu za skoraj 50 odstotkov, Portorož pa je ravno leta
1894 doživel manjši padec. V naslednjem petletnem obdobju (1895–1899) opa-
zimo porast obiska v vseh treh destinacijah, tokrat največ v Portorožu, ki ga je
v tem obdobju ministrstvo za notranje zadeve tudi uradno razglasilo za zdra-
viliški kraj. Na začetku 20. stoletja se je rast obiska nadaljevala. Opatija je leta
1903 presegla število 20.000 gostov in na začetku novega desetletja že 40.000.
Do začetka prve svetovne vojne je v letovišče prišlo skoraj 50.000 turistov na
leto. Takega uspeha kraj ni dosegel niti v povojnem obdobju, najbolj se mu je
približal leta 1925 z 42.723 gosti (Kavrečič in Klabjan, 2010, 193). V Gradežu
je bilo že leta 1904 preko 6.000 gostov, naslednje leto je obisk rahlo padel, a je
190
