Page 190 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 190
turizem v avstrijskem primorju
iz ostalih delov Avstro-Ogrske. Gostov iz drugih evropskih držav je bilo ok-
rog 14 %, izven Evrope pa manj kot 0,5 %. Podoba obiska v Gradežu v istem
obdobju se je deloma razlikovala pri domačih gostih, saj je bilo nekaj več go-
stov iz Primorja (v povprečju 6,45 %) in dobrih 84 % iz drugih dežel Avstro-
-Ogrske. V Portorožu je bil daleč največji delež gostov iz Primorja, saj so dose-
gali dobrih 11 %, iz ostalih delov države pa jih je spet bilo 84 %. Vsi trije kraji so
imeli pretežno domače goste. Kar se tiče obiskovalcev iz Evrope in izven nje,
jih je bilo v Gradežu v povprečju 9 % iz Evrope in niti odstotek izven nje. Por-
torož je imel dobrih 4% obiskovalcev iz Evrope in 0,4 % izven nje.
Vsa tri zdravilišča so gostila največ domačih gostov, to je iz obeh delov
nekdanje monarhije, ki je obsegala relativno veliko geografsko območje. Pri
vseh treh je bil obisk iz domače države konstanten. Portorož je izstopal kot de-
stinacija za lokalne obiskovalce, medtem ko je imela Opatija izmed vseh treh
letovišč največji delež vseh tujih gostov.
Tabela 16: Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu
in Portorožu v obdobju 1907–1913.
Zdravilišče Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogr- države
Opatija 184 108 18.120
Gradež 270 ske / 5.508
Portorož 120 2 1.004
1907
Opatija 176 81 19.794
Gradež 613 15.565 2.263 9 6.576
Portorož 199 6 1.341
4.377 861
Opatija 324 89 24.774
Gradež 496 850 32 2 7.754
Portorož 103 3 1.473
1908
Opatija 281 122 26.686
Gradež 200 17.296 2.241 5 4.177
Portorož 201 12 1.911
5.470 484
Opatija 310 137 26.654
Gradež 454 1.102 34 5 5.019
Portorož 302 3 2.960
1909
21.058 3.303
6.632 624
1.282 85
1910
22.088 4.195
3.642 330
1.604 94
1911
21.692 4.515
4.102 458
2.494 161
188
iz ostalih delov Avstro-Ogrske. Gostov iz drugih evropskih držav je bilo ok-
rog 14 %, izven Evrope pa manj kot 0,5 %. Podoba obiska v Gradežu v istem
obdobju se je deloma razlikovala pri domačih gostih, saj je bilo nekaj več go-
stov iz Primorja (v povprečju 6,45 %) in dobrih 84 % iz drugih dežel Avstro-
-Ogrske. V Portorožu je bil daleč največji delež gostov iz Primorja, saj so dose-
gali dobrih 11 %, iz ostalih delov države pa jih je spet bilo 84 %. Vsi trije kraji so
imeli pretežno domače goste. Kar se tiče obiskovalcev iz Evrope in izven nje,
jih je bilo v Gradežu v povprečju 9 % iz Evrope in niti odstotek izven nje. Por-
torož je imel dobrih 4% obiskovalcev iz Evrope in 0,4 % izven nje.
Vsa tri zdravilišča so gostila največ domačih gostov, to je iz obeh delov
nekdanje monarhije, ki je obsegala relativno veliko geografsko območje. Pri
vseh treh je bil obisk iz domače države konstanten. Portorož je izstopal kot de-
stinacija za lokalne obiskovalce, medtem ko je imela Opatija izmed vseh treh
letovišč največji delež vseh tujih gostov.
Tabela 16: Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu
in Portorožu v obdobju 1907–1913.
Zdravilišče Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogr- države
Opatija 184 108 18.120
Gradež 270 ske / 5.508
Portorož 120 2 1.004
1907
Opatija 176 81 19.794
Gradež 613 15.565 2.263 9 6.576
Portorož 199 6 1.341
4.377 861
Opatija 324 89 24.774
Gradež 496 850 32 2 7.754
Portorož 103 3 1.473
1908
Opatija 281 122 26.686
Gradež 200 17.296 2.241 5 4.177
Portorož 201 12 1.911
5.470 484
Opatija 310 137 26.654
Gradež 454 1.102 34 5 5.019
Portorož 302 3 2.960
1909
21.058 3.303
6.632 624
1.282 85
1910
22.088 4.195
3.642 330
1.604 94
1911
21.692 4.515
4.102 458
2.494 161
188
