Page 28 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 28
turizem v avstrijskem primorju
lani, Berrino, Corbin, Pemble, Löfgren in drugi. V italijanskem prostoru od
leta 2000 »Istituto per la Storia del Risorgimento Italiano, Comitato di Na-
poli« izdaja revijo Annali di Storia del turismo, ki se posveča zgodovinskemu
razvoju turizma oziroma problemsko obravnava tudi razvoj posameznih turi-
stičnih dejavnosti v preteklosti.
Preučevanju obravnavane tematike na Slovenskem se je v večji meri že
konec 60-ih let posvetila Olga Janša (-Zorn) (Zgodovina turizma na Sloven-
skem), v novejšem času pa predvsem Studen, Cvirn, Cvelfar, Ramšak in Ro-
goznica. Turizemu v zgodovinski perspektivi je bil tudi tema zborovanja slo-
venskih zgodovinarjev leta 1996. Ob posebnih priložnostih, kakor so denimo
pomembnejše obletnice, prihaja do izdaj jubilejnih publikacij in zbornikov
(Slovenska turistična organizacija, posamezni turistični kraji ali društva ob
obletnicah), ki pa se obravnave načeloma ne lotevajo s historičnim metodološ-
kim pristopom. V slovenski znanstveni literaturi je opaziti pomanjkljivost pri
obravnavi širšega primorskega prostora kot celote, kar je sicer v svojem pregle-
du zgodovine turizma Istre in Kvarnerja poskusil že Blažević (1987), v najno-
vejšem času pa je nastala publikacija o razvoju morskega turizma v Istri (Šu-
ligoj, 2015), ki obravnava turistični razvoj od 19. stoletja do današnjega časa.
V pričujočem delu smo se prvenstveno posvetili zgodovinski analizi tu-
rističnega razvoja in posameznih oblik turizma na območju nekdanjega Av-
strijskega primorja v obodbju, ko je turizem postajal čedalje prepoznavnej-
ša in pomembnejša gospodarska dejavnost. Obravnavani so termalni, morski
(zdraviliško–kopališki) in jamski turizem, in sicer z identifikacijo in anali-
zo dejavnikov, ki so vplivali na začetke ali nadaljnje uveljavljanje turističnih
dejavnosti. Naslednji vidik je primerjava posameznih turističnih krajev s so-
rodno ponudbo (morje, jame) v obodbju modernizacije oziroma do pričetka
prve svetovne vojne, ki je turistični razvoj posredno ali neposredno ohromi-
la. Po vojni so na tem prostoru nastopile nove politične, gospodarske in soci-
alne razmere.
V zvezi z območjem nekdanjega Avstrijskega primorja je bila med zgo-
dovinarji doslej namenjena pozornost razvoju posameznih turističnih krajev
v posameznih državah (npr. Gradež, Portorož, Opatija, Lošinj), vendar se jih
ni primerjalo med seboj in ne analitično pristopalo k obravnavi razvoja posa-
meznih krajev preko faktorjev vpliva. Pri zgodovini turističnih krajev je v slo-
venskem zgodovinopisju veljala tendenca po predstavitvi posameznih krajev
in periodizaciji njihovega razvoja, brez upoštevanja metodoloških orodij go-
spodarske zgodovine in vključevanja kvantitativnih podatkov ter umestitve
v širši gospodarski in družbeni kontekst. Pričujoča raziskava je razvoj turiz-
26
lani, Berrino, Corbin, Pemble, Löfgren in drugi. V italijanskem prostoru od
leta 2000 »Istituto per la Storia del Risorgimento Italiano, Comitato di Na-
poli« izdaja revijo Annali di Storia del turismo, ki se posveča zgodovinskemu
razvoju turizma oziroma problemsko obravnava tudi razvoj posameznih turi-
stičnih dejavnosti v preteklosti.
Preučevanju obravnavane tematike na Slovenskem se je v večji meri že
konec 60-ih let posvetila Olga Janša (-Zorn) (Zgodovina turizma na Sloven-
skem), v novejšem času pa predvsem Studen, Cvirn, Cvelfar, Ramšak in Ro-
goznica. Turizemu v zgodovinski perspektivi je bil tudi tema zborovanja slo-
venskih zgodovinarjev leta 1996. Ob posebnih priložnostih, kakor so denimo
pomembnejše obletnice, prihaja do izdaj jubilejnih publikacij in zbornikov
(Slovenska turistična organizacija, posamezni turistični kraji ali društva ob
obletnicah), ki pa se obravnave načeloma ne lotevajo s historičnim metodološ-
kim pristopom. V slovenski znanstveni literaturi je opaziti pomanjkljivost pri
obravnavi širšega primorskega prostora kot celote, kar je sicer v svojem pregle-
du zgodovine turizma Istre in Kvarnerja poskusil že Blažević (1987), v najno-
vejšem času pa je nastala publikacija o razvoju morskega turizma v Istri (Šu-
ligoj, 2015), ki obravnava turistični razvoj od 19. stoletja do današnjega časa.
V pričujočem delu smo se prvenstveno posvetili zgodovinski analizi tu-
rističnega razvoja in posameznih oblik turizma na območju nekdanjega Av-
strijskega primorja v obodbju, ko je turizem postajal čedalje prepoznavnej-
ša in pomembnejša gospodarska dejavnost. Obravnavani so termalni, morski
(zdraviliško–kopališki) in jamski turizem, in sicer z identifikacijo in anali-
zo dejavnikov, ki so vplivali na začetke ali nadaljnje uveljavljanje turističnih
dejavnosti. Naslednji vidik je primerjava posameznih turističnih krajev s so-
rodno ponudbo (morje, jame) v obodbju modernizacije oziroma do pričetka
prve svetovne vojne, ki je turistični razvoj posredno ali neposredno ohromi-
la. Po vojni so na tem prostoru nastopile nove politične, gospodarske in soci-
alne razmere.
V zvezi z območjem nekdanjega Avstrijskega primorja je bila med zgo-
dovinarji doslej namenjena pozornost razvoju posameznih turističnih krajev
v posameznih državah (npr. Gradež, Portorož, Opatija, Lošinj), vendar se jih
ni primerjalo med seboj in ne analitično pristopalo k obravnavi razvoja posa-
meznih krajev preko faktorjev vpliva. Pri zgodovini turističnih krajev je v slo-
venskem zgodovinopisju veljala tendenca po predstavitvi posameznih krajev
in periodizaciji njihovega razvoja, brez upoštevanja metodoloških orodij go-
spodarske zgodovine in vključevanja kvantitativnih podatkov ter umestitve
v širši gospodarski in družbeni kontekst. Pričujoča raziskava je razvoj turiz-
26
