Page 29 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 29
turizem kot ekonomski in socialni pojav
ma preučila preko posameznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je skušala
obravnavati v celoti in v obodbju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali
isti državi. Na relativno majhnem geografskem območju smo lahko sledili več
oblikam turizma, kot so zdraviliško termalni in kopališki, jamski in planin-
ski, ter posameznim fazam njihovega razvoja, preoblikovanja in kasnejšega
prehoda v množični turizem. Za vse turistične tipologije in kraje ne razpola-
gamo z ekvivalentnimi viri ali serijami podatkov, zato so za nekatere destina-
cije le-ti ponekod pomanjkljivi oziroma sama rekonstrukcija turističnega ra-
zvoja ni bila v celoti mogoča; podatki med seboj niso vedno primerljivi.
Pri raziskovanju tako kompleksnega pojava, kot je turizem, naletimo na
metodološke ovire tako pri meritvi vpliva in teže, ki jo ima turizem v svetov-
ni ekonomiji, kot pri vrednotenju pretoka turizma samega, ljudi in finančnih
sredstev. Zato se gospodarska zgodovina poslužuje različnih metodoloških
pristopov, tako kvantitativnega kot kvalitativnega. Če pa upoštevamo zgolj
kvantitativne podatke, se pri raziskovanju zgodovine turizma pojavi problem,
kajti uradni statistični podatki velikokrat niso dovolj izčrpni in ne prikažejo
celotne podobe. Statistični podatki ne upoštevajo nujno vseh turistov oziro-
ma obiskovalcev. Poleg tega se popolnejši statistični pregledi pojavijo razme-
roma pozno, podatki za posamezne kraje in destinacije pa so neenaki in po-
manjkljivi. Zelo težko je statistično izmeriti ravno to vrsto mobilnosti, ki je
izredno razdrobljena, saj se turist premika glede na svoje želje in potrebe in ne
nujno po vnaprej določenih merilih.
Da bi bolje razumeli strukturo turističnih dejavnosti in proizvodov, se
poslužujemo tudi kvalitativnih pristopov raziskovanja. V okviru raziskave je
potrebno upoštevati različne elemente, ki vplivajo na samo turistično storitev:
prevoze, nastanitve, gostinsko ponudbo, rekreativne dejavnosti in druge. Tis-
sot (2003) podaja nekatere kvalitativne pristope, med katerimi najprej ome-
ni tehnične in tehnološke podatke, ki se navezujejo na mreže prevoznih stori-
tev (železnice, ceste, letalski in ladijski prevoz), na urbanistično ureditev kraja
(parki, trgi, sprehajalne poti), urejenost privlačne ponudbe (muzeji, gledali-
šča, kazinoji) ter turistično infrastrukturo oziroma tipologije, s katerimi lah-
ko vrednotimo razvoj oziroma uspeh določene turistične destinacije nasploh
(različni tipi nastanitvenih obratov ter t. i. f & b – food and baverage ponudni-
kov). Ekonomski podatki dajejo informacije v zvezi z nastankom, ureditvijo in
sestavo potovalnih agencij (tour operator) in izdelavo integrirane, dosledne in
učinkovite turistične ponudbe. Relevantni so tudi politični11 vidiki, ki na eni
strani prikazujejo vlogo javnih subjektov (država, regija, občina), ki sodelujejo
11 Morda bi bil primernejši izraz politično-upravni podatki.
27
ma preučila preko posameznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je skušala
obravnavati v celoti in v obodbju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali
isti državi. Na relativno majhnem geografskem območju smo lahko sledili več
oblikam turizma, kot so zdraviliško termalni in kopališki, jamski in planin-
ski, ter posameznim fazam njihovega razvoja, preoblikovanja in kasnejšega
prehoda v množični turizem. Za vse turistične tipologije in kraje ne razpola-
gamo z ekvivalentnimi viri ali serijami podatkov, zato so za nekatere destina-
cije le-ti ponekod pomanjkljivi oziroma sama rekonstrukcija turističnega ra-
zvoja ni bila v celoti mogoča; podatki med seboj niso vedno primerljivi.
Pri raziskovanju tako kompleksnega pojava, kot je turizem, naletimo na
metodološke ovire tako pri meritvi vpliva in teže, ki jo ima turizem v svetov-
ni ekonomiji, kot pri vrednotenju pretoka turizma samega, ljudi in finančnih
sredstev. Zato se gospodarska zgodovina poslužuje različnih metodoloških
pristopov, tako kvantitativnega kot kvalitativnega. Če pa upoštevamo zgolj
kvantitativne podatke, se pri raziskovanju zgodovine turizma pojavi problem,
kajti uradni statistični podatki velikokrat niso dovolj izčrpni in ne prikažejo
celotne podobe. Statistični podatki ne upoštevajo nujno vseh turistov oziro-
ma obiskovalcev. Poleg tega se popolnejši statistični pregledi pojavijo razme-
roma pozno, podatki za posamezne kraje in destinacije pa so neenaki in po-
manjkljivi. Zelo težko je statistično izmeriti ravno to vrsto mobilnosti, ki je
izredno razdrobljena, saj se turist premika glede na svoje želje in potrebe in ne
nujno po vnaprej določenih merilih.
Da bi bolje razumeli strukturo turističnih dejavnosti in proizvodov, se
poslužujemo tudi kvalitativnih pristopov raziskovanja. V okviru raziskave je
potrebno upoštevati različne elemente, ki vplivajo na samo turistično storitev:
prevoze, nastanitve, gostinsko ponudbo, rekreativne dejavnosti in druge. Tis-
sot (2003) podaja nekatere kvalitativne pristope, med katerimi najprej ome-
ni tehnične in tehnološke podatke, ki se navezujejo na mreže prevoznih stori-
tev (železnice, ceste, letalski in ladijski prevoz), na urbanistično ureditev kraja
(parki, trgi, sprehajalne poti), urejenost privlačne ponudbe (muzeji, gledali-
šča, kazinoji) ter turistično infrastrukturo oziroma tipologije, s katerimi lah-
ko vrednotimo razvoj oziroma uspeh določene turistične destinacije nasploh
(različni tipi nastanitvenih obratov ter t. i. f & b – food and baverage ponudni-
kov). Ekonomski podatki dajejo informacije v zvezi z nastankom, ureditvijo in
sestavo potovalnih agencij (tour operator) in izdelavo integrirane, dosledne in
učinkovite turistične ponudbe. Relevantni so tudi politični11 vidiki, ki na eni
strani prikazujejo vlogo javnih subjektov (država, regija, občina), ki sodelujejo
11 Morda bi bil primernejši izraz politično-upravni podatki.
27
