Page 30 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 30
turizem v avstrijskem primorju
oziroma vodijo samooblikovanje turistične politike kraja, na drugi pa nudijo
podatke o privatnih iniciativah za vzpostavitev in delovanje turistične dejav-
nosti. Ključne podatke o razvoju in delovanju turističnega kraja dajejo vidiki,
ki se nanašajo na nastanek in oblikovanje know-how formalnega, potrjenega,
prepoznavnega in prenosljivega turizma (pravilniki, uredbe hotelirskih in tu-
rističnih šol, strokovni kadri in službe/delovna mesta ter dela), torej podatki o
»internem« delovanju in organiziranju dejavnosti. Tissot kot kulturne vidike
označi tiste, ki se nanašajo na informiranje in promocijo preko izdajanja turi-
stičnih vodnikov in informativnih zgibank, odprtje centrov za informiranje
javnosti o obstoju, kvaliteti, ceni, dostopnosti in razpoložljivosti turističnega
produkta. Nazadnje definira še simbolične vidike, ki predstavljajo izoblikova-
nje določene podobe ali prikazujejo določen produkt, ki se navezuje na turi-
stično obliko, ter se dotaknejo ustaljene občutljivosti uporabnika ali zbudijo
njegove potrebe (Tissot, 2003, 28–37). Navedeni vidiki in informacije so sicer
relevantni, vendar bi lahko rekli, da delujejo pomanjkljivo, nepopolno oziro-
ma ponekod terminološko presplošno definirano. Kljub temu med navedeni-
mi pristopi lahko na primeru Avstrijskega primorja identificiramo nekatere
izmed naštetih, zlasti prevozna sredstva, politike, informiranje in promoci-
jo, ter dodamo nekatere druge vidike, kakor na primer medicino, urbaniza-
cijo, dohodek in potrebo po prostem času ter naravne in kulturne danosti ter
privlačnosti, ki jih Tissot ne omenja. Izbrani pristopi so v določenem zgodo-
vinskem momentu nastopali kot dejavniki vpliva turističnega razvoja kraja
oziroma turističnega povpraševanja tako termalnih in morsko-zdraviliških
kot jamskih destinacij.
Metodološko je delo usmerjeno v primerjalno analizo razvoja turistič-
nih destinacij in funkcij posameznih razvojnih dejavnikov pri konsolidaci-
ji različnih oblik turizma, ki so bili v drugi polovici 19. stoletja že prisotni na
območju Avstrijskega primorja (deloma bodo obravnavani nekateri kraji tudi
na Kranjskem). Kljub temu, da je turizem gospodarska panoga, se zavedamo,
da ima pojav širše socialne in kulturne razsežnosti, ki so v obravnavanem ob-
dobju že korenito spremenile način človekovega življenja. Vendar pa so bili v
knjigi na interpretativni ravni izpostavljeni predvsem gospodarski vidiki ozi-
roma dejavniki turističnega razvoja ter razvoj posameznih oblik turističnih
destinacij. Razvoj turizma v Avstrijskem primorju je bil umeščen v evropski
okvir.
V pričujočem delu smo se zaradi širokega spektra obravnave sorodnih
in različnih tipologij turističnih destinacij v skoraj stoletnem obodbju usme-
rili v oziroma izpostavili le nekatere vidike turističnega razvoja. Vsega gradi-
28
oziroma vodijo samooblikovanje turistične politike kraja, na drugi pa nudijo
podatke o privatnih iniciativah za vzpostavitev in delovanje turistične dejav-
nosti. Ključne podatke o razvoju in delovanju turističnega kraja dajejo vidiki,
ki se nanašajo na nastanek in oblikovanje know-how formalnega, potrjenega,
prepoznavnega in prenosljivega turizma (pravilniki, uredbe hotelirskih in tu-
rističnih šol, strokovni kadri in službe/delovna mesta ter dela), torej podatki o
»internem« delovanju in organiziranju dejavnosti. Tissot kot kulturne vidike
označi tiste, ki se nanašajo na informiranje in promocijo preko izdajanja turi-
stičnih vodnikov in informativnih zgibank, odprtje centrov za informiranje
javnosti o obstoju, kvaliteti, ceni, dostopnosti in razpoložljivosti turističnega
produkta. Nazadnje definira še simbolične vidike, ki predstavljajo izoblikova-
nje določene podobe ali prikazujejo določen produkt, ki se navezuje na turi-
stično obliko, ter se dotaknejo ustaljene občutljivosti uporabnika ali zbudijo
njegove potrebe (Tissot, 2003, 28–37). Navedeni vidiki in informacije so sicer
relevantni, vendar bi lahko rekli, da delujejo pomanjkljivo, nepopolno oziro-
ma ponekod terminološko presplošno definirano. Kljub temu med navedeni-
mi pristopi lahko na primeru Avstrijskega primorja identificiramo nekatere
izmed naštetih, zlasti prevozna sredstva, politike, informiranje in promoci-
jo, ter dodamo nekatere druge vidike, kakor na primer medicino, urbaniza-
cijo, dohodek in potrebo po prostem času ter naravne in kulturne danosti ter
privlačnosti, ki jih Tissot ne omenja. Izbrani pristopi so v določenem zgodo-
vinskem momentu nastopali kot dejavniki vpliva turističnega razvoja kraja
oziroma turističnega povpraševanja tako termalnih in morsko-zdraviliških
kot jamskih destinacij.
Metodološko je delo usmerjeno v primerjalno analizo razvoja turistič-
nih destinacij in funkcij posameznih razvojnih dejavnikov pri konsolidaci-
ji različnih oblik turizma, ki so bili v drugi polovici 19. stoletja že prisotni na
območju Avstrijskega primorja (deloma bodo obravnavani nekateri kraji tudi
na Kranjskem). Kljub temu, da je turizem gospodarska panoga, se zavedamo,
da ima pojav širše socialne in kulturne razsežnosti, ki so v obravnavanem ob-
dobju že korenito spremenile način človekovega življenja. Vendar pa so bili v
knjigi na interpretativni ravni izpostavljeni predvsem gospodarski vidiki ozi-
roma dejavniki turističnega razvoja ter razvoj posameznih oblik turističnih
destinacij. Razvoj turizma v Avstrijskem primorju je bil umeščen v evropski
okvir.
V pričujočem delu smo se zaradi širokega spektra obravnave sorodnih
in različnih tipologij turističnih destinacij v skoraj stoletnem obodbju usme-
rili v oziroma izpostavili le nekatere vidike turističnega razvoja. Vsega gradi-
28
