Page 33 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 33
»Prototurizem« ...
Kasnejše Avstrijsko primorje
Razvoj (modernega) turizma je dolgotrajen proces, ki je v okviru nove
družbene in gospodarske realnosti nadgradil pretekle oblike potovanj,
t. i. »prototurizem«. O razvoju turizma oziroma njegovih pojavnih
oblik predvsem v zahodnoevropskem kulturnem prostoru govorimo v konte-
kstu antičnih potovanj iz verskih, pustolovskih in kulturnih namenov, prvih
popotnikov, plemičev, romarjev, obiskovalcev zdravilišč in podeželskih leto-
višč pa vse do razvoja prometnih povezav in nove percepcije prostega časa (v
katerem koristimo neke, v tem primeru turistične, storitve), kasneje plačane-
ga dopusta ter možnosti oddiha in potovanja, ki se je iz ozkih aristokratskih
krogov najprej razširil na višji srednji razred (bogati meščani), nato na srednji
in nazadnje tudi na delavski razred (Towner, 1995, 339–40; Hitrec, nedatira-
no, 1). V drugi polovici prejšnjega stoletja (predvsem po drugi svetovni vojni)
govorimo o pojavu in razvoju množičnega turizma, ki sta ga spodbudila go-
spodarski razvoj in novi prometni sredstvi, osebni avtomobil in letalo.
Turizem je izrazito kompleksen pojav, ki ga ne moremo obravnavati
povsem ločeno od njegovih preteklih pojavnih oblik. Ne gre za izum indu-
strijske dobe, ampak za nadgradnjo, intenzifikacijo in nadaljevanje pojavov iz
preteklih obdobij, ki so po industrijski revoluciji dobili nove oblike in vsebine
in so s svojimi storitvami postali vpliven dejavnik v gospodarskem sektorju.
Ta opis lepo povzame Tissot, ko pravi, da je rojstvo turistične industrije v 19.
stoletju amplificiral fenomen, ki se je skrival že v antičnih oblikah potovanj.1
Pričujoče delo turizem analizira z zgodovinske perspektive, in sicer v
okviru geografskega območja severnega Jadrana, ki je v obravnavanem časov-
nem obdobju 19. in začetku 20. stoletja pripadalo eni sami državi. Osredoto-
1 La nascita di un'industria turistica nel XIX secolo non ha fatto che amplificare un fenomeno già
latente nelle antiche forme di viaggio (Tissot, 2003, 35).
»prototurizem« ... 31
Kasnejše Avstrijsko primorje
Razvoj (modernega) turizma je dolgotrajen proces, ki je v okviru nove
družbene in gospodarske realnosti nadgradil pretekle oblike potovanj,
t. i. »prototurizem«. O razvoju turizma oziroma njegovih pojavnih
oblik predvsem v zahodnoevropskem kulturnem prostoru govorimo v konte-
kstu antičnih potovanj iz verskih, pustolovskih in kulturnih namenov, prvih
popotnikov, plemičev, romarjev, obiskovalcev zdravilišč in podeželskih leto-
višč pa vse do razvoja prometnih povezav in nove percepcije prostega časa (v
katerem koristimo neke, v tem primeru turistične, storitve), kasneje plačane-
ga dopusta ter možnosti oddiha in potovanja, ki se je iz ozkih aristokratskih
krogov najprej razširil na višji srednji razred (bogati meščani), nato na srednji
in nazadnje tudi na delavski razred (Towner, 1995, 339–40; Hitrec, nedatira-
no, 1). V drugi polovici prejšnjega stoletja (predvsem po drugi svetovni vojni)
govorimo o pojavu in razvoju množičnega turizma, ki sta ga spodbudila go-
spodarski razvoj in novi prometni sredstvi, osebni avtomobil in letalo.
Turizem je izrazito kompleksen pojav, ki ga ne moremo obravnavati
povsem ločeno od njegovih preteklih pojavnih oblik. Ne gre za izum indu-
strijske dobe, ampak za nadgradnjo, intenzifikacijo in nadaljevanje pojavov iz
preteklih obdobij, ki so po industrijski revoluciji dobili nove oblike in vsebine
in so s svojimi storitvami postali vpliven dejavnik v gospodarskem sektorju.
Ta opis lepo povzame Tissot, ko pravi, da je rojstvo turistične industrije v 19.
stoletju amplificiral fenomen, ki se je skrival že v antičnih oblikah potovanj.1
Pričujoče delo turizem analizira z zgodovinske perspektive, in sicer v
okviru geografskega območja severnega Jadrana, ki je v obravnavanem časov-
nem obdobju 19. in začetku 20. stoletja pripadalo eni sami državi. Osredoto-
1 La nascita di un'industria turistica nel XIX secolo non ha fatto che amplificare un fenomeno già
latente nelle antiche forme di viaggio (Tissot, 2003, 35).
»prototurizem« ... 31
