Page 288 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 288
turizem v avstrijskem primorju
destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obravnavanem
območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer termalni, morski
(klimatsko-kopališki in zimsko-poletni), jamski in planinski.1 Prvi dve obliki
sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in dogna-
nji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alpskem pro-
storu. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja posebnost,
saj gre za obliko turizma, ki je se je lahko pojavila le na območju, kjer so priso-
tni kraški pojavi; za jamski turizem velja, da se je najprej razvil na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistič-
ni razvoj posameznih krajev. Kot je bilo povedano v uvodnih poglavjih, se s
turizmom zaradi njegove kompleksnosti in heterogenosti ukvarjajo številne
znanstvene discipline (ekonomija, zgodovina, sociologija, geografija, antropo-
logija). Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodovinsko analizo turi-
stičnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turizma do pričetka prve
svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obravnavo turističnega ra-
zvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so razvoj tudi omogo-
čili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki turističnega razvoja, ki
jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, kakor so medicina, nova
prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sektorja ter drugi, priso-
tni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili med seboj prepleteni
in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj značajsko sorodnih lokacij
(Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih tipov turističnih destinacij.
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel inten-
zivneje razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, na primeru obravna-
ve toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na območju Pri-
morja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma, čeprav v
precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Slovenskem (npr.
Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravljenje različ-
nih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stroka pripisa-
la tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki, in pričeva-
nja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k investiranju
v to dejavnost. Vendar so konkretneje in uspešneje zaživele šele v drugi polo-
vici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništva in so kapacitete prešle v najem
oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vključene v
državne statistike. Razvoj zdravilišča je bil v primerjavi z drugimi zdravilišči
1 Planinski turizem v delu ni bil podrobneje obravnavan.
286
destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obravnavanem
območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer termalni, morski
(klimatsko-kopališki in zimsko-poletni), jamski in planinski.1 Prvi dve obliki
sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in dogna-
nji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alpskem pro-
storu. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja posebnost,
saj gre za obliko turizma, ki je se je lahko pojavila le na območju, kjer so priso-
tni kraški pojavi; za jamski turizem velja, da se je najprej razvil na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistič-
ni razvoj posameznih krajev. Kot je bilo povedano v uvodnih poglavjih, se s
turizmom zaradi njegove kompleksnosti in heterogenosti ukvarjajo številne
znanstvene discipline (ekonomija, zgodovina, sociologija, geografija, antropo-
logija). Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodovinsko analizo turi-
stičnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turizma do pričetka prve
svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obravnavo turističnega ra-
zvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so razvoj tudi omogo-
čili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki turističnega razvoja, ki
jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, kakor so medicina, nova
prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sektorja ter drugi, priso-
tni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili med seboj prepleteni
in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj značajsko sorodnih lokacij
(Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih tipov turističnih destinacij.
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel inten-
zivneje razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, na primeru obravna-
ve toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na območju Pri-
morja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma, čeprav v
precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Slovenskem (npr.
Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravljenje različ-
nih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stroka pripisa-
la tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki, in pričeva-
nja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k investiranju
v to dejavnost. Vendar so konkretneje in uspešneje zaživele šele v drugi polo-
vici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništva in so kapacitete prešle v najem
oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vključene v
državne statistike. Razvoj zdravilišča je bil v primerjavi z drugimi zdravilišči
1 Planinski turizem v delu ni bil podrobneje obravnavan.
286
