Page 291 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 291
zaključek
stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že-
leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na-
črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili
zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od-
prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara-
di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor-
ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero,
ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi
turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na-
daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru.
Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga
spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben
dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat-
ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me-
dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli-
ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje
na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu
turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo v primeru Bleda, kjer je torej
mogoče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in
alpinizem nista bila podrobnejša predmeta obravnave.
Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala vloge po-
membnejšega dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem
primeru pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno
funkcijo, čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega kli-
matskega turizma na Krasu.
Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili
edini dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi preple-
teni in soodvisni. Tako so ena od ključnih posledic industrijske revolucije in
industrializacije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični ra-
zvoj. Nova prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo
enega izmed najpomembnejših in prepoznavnejših dejavnikov razvoja moder-
nega turizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja.
Sama izgradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna do-
stopnost, ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služi-
la turizmu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav za
obravnavane primere morskih krajev in termalnega zdravilišča nova prome-
tna sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obisko-
valcev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izo-
289
stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že-
leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na-
črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili
zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od-
prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara-
di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor-
ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero,
ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi
turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na-
daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru.
Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga
spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben
dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat-
ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me-
dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli-
ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje
na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu
turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo v primeru Bleda, kjer je torej
mogoče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in
alpinizem nista bila podrobnejša predmeta obravnave.
Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala vloge po-
membnejšega dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem
primeru pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno
funkcijo, čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega kli-
matskega turizma na Krasu.
Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili
edini dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi preple-
teni in soodvisni. Tako so ena od ključnih posledic industrijske revolucije in
industrializacije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični ra-
zvoj. Nova prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo
enega izmed najpomembnejših in prepoznavnejših dejavnikov razvoja moder-
nega turizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja.
Sama izgradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna do-
stopnost, ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služi-
la turizmu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav za
obravnavane primere morskih krajev in termalnega zdravilišča nova prome-
tna sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obisko-
valcev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izo-
289
