Page 293 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 293
zaključek
zmanjšal in jama je, kakor je zapisal pisec vodnika po Vilenici in takratni taj-
nik italijanskega planinskega društva Boegan, tonila v pozabo (Boegan, 1897,
10). Čeprav dejstvo, da kraj ni bil povezan z železniško progo, ni bil edini raz-
log za zaton nekdaj najbolj priljubljene jamske destinacije.
V dobi industrializacije je tisk pričel igrati čedalje pomembnejšo vlogo
in pripomogel k unifikaciji oziroma standardizaciji jezika (Anderson, 1998,
66). Preko oglaševalskih orodij so v Opatiji, Gradežu in Portorožu informi-
rali potencialne turiste o prometnih povezavah, cenikih in urnikih parnikov
ter vlakov, ki so pristajali oziroma se ustavljali v letoviščih. Promocija turistič-
nih destinacij s pomočjo tiska je bila sploh zelo prisoten pojav in morska zdra-
vilišča Avstrijske riviere ne predstavljajo izjeme. Aktivno in učinkovito ogla-
ševanje turističnih storitev je pripomoglo k prepoznavnosti krajev, zaradi tega
so si vodilni v obravnavanih zdraviliščih zelo prizadevali za čim večjo promo-
cijo. V ta namen so uporabljali različna komunikacijska orodja in razmah ti-
ska je oglaševanje zelo olajšal. Turistični kraji, njihovi upravitelji, zdravniki
in lastniki nastanitev so izdajali številne informativne vodnike in brošure,
razglednice, s plakati pa oglaševali svoje storitve na kolodvorih ter v doma-
čem in tujem časopisju. V promocijske namene so sodelovali tudi na razsta-
vah in kongresih ter v času zdraviliške sezone organizirali številne dogodke in
prireditve za zabavo gostov. Promocija je bila torej pomemben dejavnik ozi-
roma orodje, ki so se ga v Opatiji, Gradežu in Portorožu, podobno kakor v
drugih zdraviliščih in letoviščih monarhije in Evrope, zelo posluževali. Ne-
nazadnje je bilo 19. stoletje obdobje nastanka prvih sodobnih potovalnih pri-
ročnikov, ki jih je moderna turistična dejavnost zelo spodbujala. Tega so se
zavedali tudi v drugih turističnih krajih Primorja in države, saj so potovalni
priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža-
li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso-
vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu,
bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških
krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra-
vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam-
skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali
na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju.
Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja je bila
v Evropi in na območju Avstro-Ogrske vloga javnih upravnih subjektov (dr-
žava, dežela, občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kra-
ja ter spodbujali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem
tista, ki se je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti
291
zmanjšal in jama je, kakor je zapisal pisec vodnika po Vilenici in takratni taj-
nik italijanskega planinskega društva Boegan, tonila v pozabo (Boegan, 1897,
10). Čeprav dejstvo, da kraj ni bil povezan z železniško progo, ni bil edini raz-
log za zaton nekdaj najbolj priljubljene jamske destinacije.
V dobi industrializacije je tisk pričel igrati čedalje pomembnejšo vlogo
in pripomogel k unifikaciji oziroma standardizaciji jezika (Anderson, 1998,
66). Preko oglaševalskih orodij so v Opatiji, Gradežu in Portorožu informi-
rali potencialne turiste o prometnih povezavah, cenikih in urnikih parnikov
ter vlakov, ki so pristajali oziroma se ustavljali v letoviščih. Promocija turistič-
nih destinacij s pomočjo tiska je bila sploh zelo prisoten pojav in morska zdra-
vilišča Avstrijske riviere ne predstavljajo izjeme. Aktivno in učinkovito ogla-
ševanje turističnih storitev je pripomoglo k prepoznavnosti krajev, zaradi tega
so si vodilni v obravnavanih zdraviliščih zelo prizadevali za čim večjo promo-
cijo. V ta namen so uporabljali različna komunikacijska orodja in razmah ti-
ska je oglaševanje zelo olajšal. Turistični kraji, njihovi upravitelji, zdravniki
in lastniki nastanitev so izdajali številne informativne vodnike in brošure,
razglednice, s plakati pa oglaševali svoje storitve na kolodvorih ter v doma-
čem in tujem časopisju. V promocijske namene so sodelovali tudi na razsta-
vah in kongresih ter v času zdraviliške sezone organizirali številne dogodke in
prireditve za zabavo gostov. Promocija je bila torej pomemben dejavnik ozi-
roma orodje, ki so se ga v Opatiji, Gradežu in Portorožu, podobno kakor v
drugih zdraviliščih in letoviščih monarhije in Evrope, zelo posluževali. Ne-
nazadnje je bilo 19. stoletje obdobje nastanka prvih sodobnih potovalnih pri-
ročnikov, ki jih je moderna turistična dejavnost zelo spodbujala. Tega so se
zavedali tudi v drugih turističnih krajih Primorja in države, saj so potovalni
priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža-
li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso-
vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu,
bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških
krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra-
vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam-
skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali
na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju.
Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja je bila
v Evropi in na območju Avstro-Ogrske vloga javnih upravnih subjektov (dr-
žava, dežela, občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kra-
ja ter spodbujali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem
tista, ki se je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti
291
