Page 292 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 292
turizem v avstrijskem primorju
lirani od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lahko
zmanjšala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih topli-
cah (na primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968).
V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po-
vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo-
sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa
že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenejši,
varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si turistič-
ni kraji prizadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan
dostop turistom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogo-
če opaziti, da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in
to tudi pred samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva po-
java načeloma nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne poveza-
ve so se večinoma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turi-
stičnem trgu (z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso
spodbudila nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na
njihov nadaljnji razvoj.
Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizira-
no na primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistič-
no intenzivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbuja-
la in turizmu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju
je predstavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Po-
stojna nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugo-
dnejše, krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v
Postojno z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in
celo (tržaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal pri-
ljubljeno prevozno sredstvo (Pirkovič, 1987, 16), ki so se ga radi posluževali
za izlete. Postojni oziroma njenemu turizmu je vlak pomenil pomemben pri-
spevek, saj je pripomogel k večanju števila obiskovalcev in tako nastopal kot
eden izmed pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja. Po izgradnji pro-
ge je število obiskovalcev jame intenzivneje naraščalo, kar je spodbudila tudi
uvedba t.i. vlaka za zabavo. Na nadaljnji uspešni turistični razvoj kraja pa so
vplivali tudi drugi pojavi in dejavniki, kakor že leta 1818 odkritje drugega dela
jame, urejanje dostopa v jami, modernizacija (razsvetljava, tiri) in promocija.
Vpliv izgradnje železniške trase je posredno viden na primeru jame Vilenice,
ki je bila pred industrializacijo ena najbolj prepoznavnih in obiskanih jam na
Krasu. S preusmeritvijo ceste v 18. in izgradnjo železnice v 19. stoletju, ki ni
potekala mimo krajev v neposredni bližini jame, se je (turistični) obisk precej
290
lirani od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lahko
zmanjšala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih topli-
cah (na primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968).
V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po-
vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo-
sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa
že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenejši,
varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si turistič-
ni kraji prizadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan
dostop turistom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogo-
če opaziti, da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in
to tudi pred samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva po-
java načeloma nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne poveza-
ve so se večinoma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turi-
stičnem trgu (z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso
spodbudila nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na
njihov nadaljnji razvoj.
Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizira-
no na primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistič-
no intenzivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbuja-
la in turizmu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju
je predstavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Po-
stojna nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugo-
dnejše, krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v
Postojno z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in
celo (tržaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal pri-
ljubljeno prevozno sredstvo (Pirkovič, 1987, 16), ki so se ga radi posluževali
za izlete. Postojni oziroma njenemu turizmu je vlak pomenil pomemben pri-
spevek, saj je pripomogel k večanju števila obiskovalcev in tako nastopal kot
eden izmed pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja. Po izgradnji pro-
ge je število obiskovalcev jame intenzivneje naraščalo, kar je spodbudila tudi
uvedba t.i. vlaka za zabavo. Na nadaljnji uspešni turistični razvoj kraja pa so
vplivali tudi drugi pojavi in dejavniki, kakor že leta 1818 odkritje drugega dela
jame, urejanje dostopa v jami, modernizacija (razsvetljava, tiri) in promocija.
Vpliv izgradnje železniške trase je posredno viden na primeru jame Vilenice,
ki je bila pred industrializacijo ena najbolj prepoznavnih in obiskanih jam na
Krasu. S preusmeritvijo ceste v 18. in izgradnjo železnice v 19. stoletju, ki ni
potekala mimo krajev v neposredni bližini jame, se je (turistični) obisk precej
290
