Page 298 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 298
turizem v avstrijskem primorju
si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost
krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka-
tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki
jih prepoznava zgodovina, kakor sta denimo vlogi posrednikov in turističnih
agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma
so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji
zdravilišč, tj. zdraviliške komisije, vključevale in povezovale s tujimi agencija-
mi, ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave
le posredno omenjeni in umeščeni v vsebino.
V pričujočem delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih
krajev oziroma vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljav-
ljene metodologije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s
preverjanjem obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane
turistične destinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike,
pobudnike in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznav-
nost na državni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manj-
šo. Na uspeh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega
kraja in naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za
vlaganje v turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeri-
tev.
Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti-
pologije destinacij sledile sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le-
tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru-
ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in
poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov-
no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno sezono
postopoma usmerjale šele na začetku 20. stoletja in se kot take uveljavile te-
kom 20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na
samem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejav-
nost morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v leto-
viško, ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša.
Posebnost primorskega prostora je bil nedvomno razvoj jamskega turiz-
ma, ki predstavlja najzgodnejši primer na svetovni ravni in se je v največji meri
udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh. Poleg te jame sta bila ana-
lizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjanskih jamah, kjer sta po-
budo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje prevzeli jamarski sekci-
ji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične prepoznavnosti Postojnske
(zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavniki (prometna dostopnost
296
si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost
krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka-
tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki
jih prepoznava zgodovina, kakor sta denimo vlogi posrednikov in turističnih
agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma
so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji
zdravilišč, tj. zdraviliške komisije, vključevale in povezovale s tujimi agencija-
mi, ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave
le posredno omenjeni in umeščeni v vsebino.
V pričujočem delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih
krajev oziroma vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljav-
ljene metodologije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s
preverjanjem obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane
turistične destinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike,
pobudnike in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznav-
nost na državni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manj-
šo. Na uspeh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega
kraja in naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za
vlaganje v turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeri-
tev.
Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti-
pologije destinacij sledile sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le-
tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru-
ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in
poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov-
no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno sezono
postopoma usmerjale šele na začetku 20. stoletja in se kot take uveljavile te-
kom 20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na
samem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejav-
nost morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v leto-
viško, ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša.
Posebnost primorskega prostora je bil nedvomno razvoj jamskega turiz-
ma, ki predstavlja najzgodnejši primer na svetovni ravni in se je v največji meri
udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh. Poleg te jame sta bila ana-
lizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjanskih jamah, kjer sta po-
budo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje prevzeli jamarski sekci-
ji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične prepoznavnosti Postojnske
(zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavniki (prometna dostopnost
296
