Page 297 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 297
zaključek
pridobival socialno zaščito in pravico do plačanega dopusta7 in je predvsem
od druge polovice prejšnjega stoletja postal koristinik turističnih storitev.
V obdobju do prve svetovne vojne govorimo torej pretežno o elitnem
turizmu, o turizmu, ki so si ga lahko privoščili le bogatejši, ki so razpolaga-
li z zadostnimi finančnimi sredstvi in s časom za dolga letovanja, zdravljenje,
sprostitev in zabavo. To je veljalo zlasti za goste morskih zdravilišč, kjer so se
zadrževali daljša časovna obdobja (tudi več mesecev) in za letovanje porabili
znatne vsote denarja. Poleg samih nastanitev so gosti koristili tudi zdraviliške
usluge, morska kopališča in se udeleževali družabnih dogodov. Dodatne sto-
ritve so bile seveda doplačljive. V morska letovišča so prihajali tudi manj pre-
možni gosti, ki so se v krajih navadno zadržali krajši čas. V Opatiji je v obdob-
ju 1911–1913 sicer največ gostov letovalo dlje kot dva tedna, hkrati so zabeležili
precej »mimoidočih« obiskovalcev oziroma izletnikov, ki so se v kraju zadr-
žali do 48 ur. Slednji niso bili všteti v statistiko obiskovanja, vendar je bilo nji-
hovo število visoko, saj jih je bilo leta 1911 6.960, leta 1912 6.590 in leto pred
pričetkom prve svetovne vojne 9.099.8
Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice
prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina-
cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav
tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj
priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost
na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.9 Relativno udobno in
finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi-
roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro-
ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama
po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane
iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča-
ne in Tržačane.
Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj
in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove-
zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov in nenazadnje sposobnos-
ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla-
7 V slovenskih deželah avstrijskega dela monarhije je od konca 60-ih let 19. stoletja leta 1910 naraščal
delež zaposlenih v obrti in industriji (Fischer, 2005). Podatke je Fischerjeva analizirala na podlagi
avstrijskih statistik za popise v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910.
8 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913.
9 »Zimske zabave in zimski športi v Bohinju,« Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67.
295
pridobival socialno zaščito in pravico do plačanega dopusta7 in je predvsem
od druge polovice prejšnjega stoletja postal koristinik turističnih storitev.
V obdobju do prve svetovne vojne govorimo torej pretežno o elitnem
turizmu, o turizmu, ki so si ga lahko privoščili le bogatejši, ki so razpolaga-
li z zadostnimi finančnimi sredstvi in s časom za dolga letovanja, zdravljenje,
sprostitev in zabavo. To je veljalo zlasti za goste morskih zdravilišč, kjer so se
zadrževali daljša časovna obdobja (tudi več mesecev) in za letovanje porabili
znatne vsote denarja. Poleg samih nastanitev so gosti koristili tudi zdraviliške
usluge, morska kopališča in se udeleževali družabnih dogodov. Dodatne sto-
ritve so bile seveda doplačljive. V morska letovišča so prihajali tudi manj pre-
možni gosti, ki so se v krajih navadno zadržali krajši čas. V Opatiji je v obdob-
ju 1911–1913 sicer največ gostov letovalo dlje kot dva tedna, hkrati so zabeležili
precej »mimoidočih« obiskovalcev oziroma izletnikov, ki so se v kraju zadr-
žali do 48 ur. Slednji niso bili všteti v statistiko obiskovanja, vendar je bilo nji-
hovo število visoko, saj jih je bilo leta 1911 6.960, leta 1912 6.590 in leto pred
pričetkom prve svetovne vojne 9.099.8
Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice
prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina-
cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav
tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj
priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost
na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.9 Relativno udobno in
finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi-
roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro-
ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama
po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane
iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča-
ne in Tržačane.
Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj
in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove-
zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov in nenazadnje sposobnos-
ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla-
7 V slovenskih deželah avstrijskega dela monarhije je od konca 60-ih let 19. stoletja leta 1910 naraščal
delež zaposlenih v obrti in industriji (Fischer, 2005). Podatke je Fischerjeva analizirala na podlagi
avstrijskih statistik za popise v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910.
8 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori-
tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-
ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fre-
mdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913.
9 »Zimske zabave in zimski športi v Bohinju,« Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67.
295
