Page 294 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 294
turizem v avstrijskem primorju
čedalje bolj zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati
in nadzorovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkono-
sna dejavnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in
uravnavale na različne načine. Eni izmed učinkovitih oblik sta bili ustanav-
ljanje tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega
prometa na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševal-
nih društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne naraš-
čalo, na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta-
jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala
tudi na območju Primorja,3 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi
gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice
in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve-
drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost
društev in organizacij, ki so delovali v turističnih in drugih krajih, ter preple-
tanje in tudi prekrivanje, podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške komisije,
olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kažeta na neko
razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova številčnost sicer
ne preseneča, saj so kasnejše ministrstvo za javna dela, prometno ministrstvo
in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh tovrstnih društev.
Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor-
cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovitvi
so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja fi-
nančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in delovanje. Prvo olep-
ševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta 1871. Na ob-
močju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 ustanovljeno v
Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jamska komisija,
ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo društvo osnovano
v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo in opatijska
sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasitev za zdra-
viliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem področju precej
zamujal, saj se v povezavi z njim društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za re-
lativno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni na-
ravi zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financi-
rale občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom
okrevališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907
3 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, je bilo v obdobju 1888–1913
poleg 3, ki so bila obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società
1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbellimento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/
XVI/I, š. 17.
292
čedalje bolj zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati
in nadzorovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkono-
sna dejavnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in
uravnavale na različne načine. Eni izmed učinkovitih oblik sta bili ustanav-
ljanje tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega
prometa na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševal-
nih društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne naraš-
čalo, na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta-
jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala
tudi na območju Primorja,3 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi
gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice
in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve-
drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost
društev in organizacij, ki so delovali v turističnih in drugih krajih, ter preple-
tanje in tudi prekrivanje, podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške komisije,
olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kažeta na neko
razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova številčnost sicer
ne preseneča, saj so kasnejše ministrstvo za javna dela, prometno ministrstvo
in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh tovrstnih društev.
Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor-
cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovitvi
so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja fi-
nančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in delovanje. Prvo olep-
ševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta 1871. Na ob-
močju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 ustanovljeno v
Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jamska komisija,
ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo društvo osnovano
v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo in opatijska
sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasitev za zdra-
viliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem področju precej
zamujal, saj se v povezavi z njim društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za re-
lativno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni na-
ravi zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financi-
rale občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom
okrevališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907
3 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, je bilo v obdobju 1888–1913
poleg 3, ki so bila obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società
1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbellimento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/
XVI/I, š. 17.
292
