Page 295 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 295
zaključek
in čedalje večjem turističnem razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v
Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so
za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili-
ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi-
tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi-
ti kot pozno.
Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za
pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na
območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa-
tiji. Skrbele so za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo infor-
mativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh propagan-
do – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, organizacija
ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelovanju z mini-
strstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z vlakom za za-
bavo, kar je potnikom oziroma turistom nudilo popuste za vozovnice za vlak.
Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z državne (ministr-
stva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev.
Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela4
in železnice5 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav-
nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaga-
nje v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več
obiskovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub ne-
katerimi kritikam (kot je na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta
1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni
ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je
v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno
razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo
pomembno vlogo.
Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po-
membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za-
držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni,
napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne
dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so
4 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–246).
5 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove.
Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel za
promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo mini-
strstvo je sodelovalo tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami načrtovalo tu-
ristično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246).
293
in čedalje večjem turističnem razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v
Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so
za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili-
ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi-
tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi-
ti kot pozno.
Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za
pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na
območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa-
tiji. Skrbele so za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo infor-
mativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh propagan-
do – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, organizacija
ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelovanju z mini-
strstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z vlakom za za-
bavo, kar je potnikom oziroma turistom nudilo popuste za vozovnice za vlak.
Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z državne (ministr-
stva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev.
Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela4
in železnice5 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav-
nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaga-
nje v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več
obiskovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub ne-
katerimi kritikam (kot je na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta
1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni
ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je
v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno
razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo
pomembno vlogo.
Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po-
membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za-
držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni,
napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne
dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so
4 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–246).
5 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove.
Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel za
promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo mini-
strstvo je sodelovalo tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami načrtovalo tu-
ristično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246).
293
