Page 296 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 296
turizem v avstrijskem primorju
bili prav tako dejavni inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže-
le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo
mest in turističnih krajev.
Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbujali in
omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa-
mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod-
jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško
dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po-
membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili zaseb-
niki prisotni kot lastniki hotelov in nastanitev ali sanatorijev. Ravno tako so
v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, saj
so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni prišlo in jama je vse-
lej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot vodilni upravni or-
gan jame vodena s strani okrajnega glavarstva.
Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa in je ena od
možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so v industrijski
dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se je možnost po-
tovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki so razpolagali s
prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti na premožnej-
še meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem zgledovali po
aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je zmožnost po-
tovanja širila tudi na druge sloje prebivalstva, najprej na širše meščanstvo (po-
letna svežina) in nato na delavstvo, ter tako pridobila množičen značaj. Proces
je bil seveda dolgotrajen. Prosti čas in pravica do njegovega koriščenja ter pla-
čanega dopusta se je v Evropi uveljavljala le postopoma, kar je veljalo tudi za
nekdanjo Avstro-Ogrsko in kasnejšo Jugoslavijo.6 Zaradi tega v obdobju mo-
dernega turizma govorimo pretežno o elitnem turizmu, turizmu višjih druž-
benih slojev, čeprav so počitnice oziroma, bolje rečeno, izletništvo dosegalo
tudi že manj premožne sloje prebivalstva, ki so si za krajši čas to lahko privo-
ščili, saj so se zaradi postopnega skrajševanja delovnika lahko udejstvovali v
drugih dejavnostih, njihov boljši materialni položaj pa je omogočal tudi več-
jo kupno moč (Kresal, 1998, 13), kar je bila pomembna pridobitev tudi za turi-
stično dejavnost. Moderni turizem se je razvijal v dobi meščanstva, ki je pos-
tajalo vse pomembnejši dejavnik v družbi. Poleg meščanstva, ki se je pričelo
posluževati turističnih storitev, je rasel tudi delavski razred, ki je postopoma
6 Redni letni dopusti so se v nekdanji Jugoslaviji uveljavljali postopoma, obrtni red iz leta 1931 je pra-
vico do rednega letnega dopusta uvedel za višje pomožno osebje (Kresal, 1998, 213).
294
bili prav tako dejavni inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže-
le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo
mest in turističnih krajev.
Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbujali in
omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa-
mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod-
jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško
dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po-
membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili zaseb-
niki prisotni kot lastniki hotelov in nastanitev ali sanatorijev. Ravno tako so
v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, saj
so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni prišlo in jama je vse-
lej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot vodilni upravni or-
gan jame vodena s strani okrajnega glavarstva.
Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa in je ena od
možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so v industrijski
dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se je možnost po-
tovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki so razpolagali s
prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti na premožnej-
še meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem zgledovali po
aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je zmožnost po-
tovanja širila tudi na druge sloje prebivalstva, najprej na širše meščanstvo (po-
letna svežina) in nato na delavstvo, ter tako pridobila množičen značaj. Proces
je bil seveda dolgotrajen. Prosti čas in pravica do njegovega koriščenja ter pla-
čanega dopusta se je v Evropi uveljavljala le postopoma, kar je veljalo tudi za
nekdanjo Avstro-Ogrsko in kasnejšo Jugoslavijo.6 Zaradi tega v obdobju mo-
dernega turizma govorimo pretežno o elitnem turizmu, turizmu višjih druž-
benih slojev, čeprav so počitnice oziroma, bolje rečeno, izletništvo dosegalo
tudi že manj premožne sloje prebivalstva, ki so si za krajši čas to lahko privo-
ščili, saj so se zaradi postopnega skrajševanja delovnika lahko udejstvovali v
drugih dejavnostih, njihov boljši materialni položaj pa je omogočal tudi več-
jo kupno moč (Kresal, 1998, 13), kar je bila pomembna pridobitev tudi za turi-
stično dejavnost. Moderni turizem se je razvijal v dobi meščanstva, ki je pos-
tajalo vse pomembnejši dejavnik v družbi. Poleg meščanstva, ki se je pričelo
posluževati turističnih storitev, je rasel tudi delavski razred, ki je postopoma
6 Redni letni dopusti so se v nekdanji Jugoslaviji uveljavljali postopoma, obrtni red iz leta 1931 je pra-
vico do rednega letnega dopusta uvedel za višje pomožno osebje (Kresal, 1998, 213).
294
