Page 320 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 320
turizem v avstrijskem primorju
in modnimi smernicami postali zanimivi za to razvijajočo se dejavnost. V
okviru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turi-
stičnih destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obravna-
vanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer termal-
ni, morski ter jamski. Prvi dve obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani
z zdravstvenimi normami in dognanji na področju medicine, kar je veljalo
tudi za obliko turizma v alpskem prostoru. Jamski turizem, ki se je razvil v
tem prostoru, pa predstavlja posebnost, saj gre za obliko turizma, ki se je lah-
ko pojavila le na območju, kjer so prisotni kraški pojavi. Za jamski turizem
velja, da se je najprej razvil na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistični
razvoj posameznih krajev. Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodo-
vinsko analizo turističnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turiz-
ma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obrav-
navo turističnega razvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so
razvoj tudi omogočili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki tu-
rističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, ka-
kor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sek-
torja ter drugi, prisotni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili
med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj zna-
čajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih ti-
pov turističnih destinacij.
Toplice
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel intenzivne-
je razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, kot ugotavljamo na prime-
ru obravnave toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na ob-
močju Primorja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma,
čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Sloven-
skem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravlje-
nje različnih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stro-
ka pripisala tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki,
in pričevanja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k in-
vestiranju v to dejavnost. Vendar so toplice konkretneje in uspešneje zaživele
šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništvo in so prešle v
najem oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vklju-
318
in modnimi smernicami postali zanimivi za to razvijajočo se dejavnost. V
okviru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turi-
stičnih destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obravna-
vanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer termal-
ni, morski ter jamski. Prvi dve obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani
z zdravstvenimi normami in dognanji na področju medicine, kar je veljalo
tudi za obliko turizma v alpskem prostoru. Jamski turizem, ki se je razvil v
tem prostoru, pa predstavlja posebnost, saj gre za obliko turizma, ki se je lah-
ko pojavila le na območju, kjer so prisotni kraški pojavi. Za jamski turizem
velja, da se je najprej razvil na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistični
razvoj posameznih krajev. Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodo-
vinsko analizo turističnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turiz-
ma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obrav-
navo turističnega razvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so
razvoj tudi omogočili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki tu-
rističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, ka-
kor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sek-
torja ter drugi, prisotni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili
med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj zna-
čajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih ti-
pov turističnih destinacij.
Toplice
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel intenzivne-
je razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, kot ugotavljamo na prime-
ru obravnave toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na ob-
močju Primorja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma,
čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Sloven-
skem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravlje-
nje različnih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stro-
ka pripisala tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki,
in pričevanja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k in-
vestiranju v to dejavnost. Vendar so toplice konkretneje in uspešneje zaživele
šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništvo in so prešle v
najem oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vklju-
318
